Meritev
Iz Kvantna mehanika I 2008 - 2009
(Primerjava redakcij)
Redakcija: 16:08, 1 april 2009 (spremeni) Asistent (Pogovor | prispevki) (New page: Obravnavaj delec v harmonskem oscilatorju. Ob <math>t=0</math> je delec v stanju <math>|D\rangle=(|0\rangle+|1\rangle)/\sqrt{2}</math>, v katerem je verjetnostna gostota v območju <math>x...) ← Pojdi na prejšnje urejanje |
Trenutna redakcija (16:08, 1 april 2009) (spremeni) (undo) Asistent (Pogovor | prispevki) |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
- | Obravnavaj delec v harmonskem oscilatorju. Ob <math>t=0</math> je delec v stanju <math>|D\rangle=(|0\rangle+|1\rangle)/\sqrt{2}</math>, v katerem je verjetnostna gostota v območju <math>x>0</math> večja kot v območju <math>x<0</math>. | + | Obravnavaj delec v harmonskem oscilatorju. Ob <math>t=0</math> je delec v stanju <math>|D\rangle=(|0\rangle+|1\rangle)/\sqrt{2}</math>, v katerem je verjetnostna gostota v območju <math>x>0</math> večja kot v območju <math>x<0</math>. Obratno velja za stanje <math>|L\rangle=(|0\rangle-|1\rangle)/\sqrt{2}</math>. |
- | # Izračunaj časovni razvoj valovne funkcije delca. Obratno velja za stanje <math>|L\rangle=(|0\rangle-|1\rangle)/\sqrt{2}</math>. | + | # Izračunaj časovni razvoj valovne funkcije delca. |
# Pokaži, da sta <math>P_L=|L\rangle\langle L|</math> in <math>P_D=|D\rangle\langle D|</math> operatorja meritve v obravnavanem dvonivojskem sistemu (za operatorje meritve velja <math>\sum P_n=I</math> in <math>P_n P_m=\delta_{nm}P_n</math>). | # Pokaži, da sta <math>P_L=|L\rangle\langle L|</math> in <math>P_D=|D\rangle\langle D|</math> operatorja meritve v obravnavanem dvonivojskem sistemu (za operatorje meritve velja <math>\sum P_n=I</math> in <math>P_n P_m=\delta_{nm}P_n</math>). | ||
# Kolikšna je verjetnost, da se po meritvi ob času <math>t</math> delec nahaja v levem (desnem) delu potencialne jame? V kakšnem stanju je delec takoj po meritvi v vsakem od obeh primerov? | # Kolikšna je verjetnost, da se po meritvi ob času <math>t</math> delec nahaja v levem (desnem) delu potencialne jame? V kakšnem stanju je delec takoj po meritvi v vsakem od obeh primerov? | ||
# Kolikšna je verjetnost, da se po meritvi ob času <math>t</math> delec nahaja v levem (desnem) delu potencialne jame, če smo pred tem opravili enako meritev ob časih <math>\frac{t}{n}</math>, <math>2\frac{t}{n}</math>, ..., <math>(n-1)\frac{t}{n}</math>, kjer gre <math>n\rightarrow\infty</math>? | # Kolikšna je verjetnost, da se po meritvi ob času <math>t</math> delec nahaja v levem (desnem) delu potencialne jame, če smo pred tem opravili enako meritev ob časih <math>\frac{t}{n}</math>, <math>2\frac{t}{n}</math>, ..., <math>(n-1)\frac{t}{n}</math>, kjer gre <math>n\rightarrow\infty</math>? |
Trenutna redakcija
Obravnavaj delec v harmonskem oscilatorju. Ob t = 0 je delec v stanju , v katerem je verjetnostna gostota v območju x > 0 večja kot v območju x < 0. Obratno velja za stanje .
- Izračunaj časovni razvoj valovne funkcije delca.
- Pokaži, da sta in operatorja meritve v obravnavanem dvonivojskem sistemu (za operatorje meritve velja in PnPm = δnmPn).
- Kolikšna je verjetnost, da se po meritvi ob času t delec nahaja v levem (desnem) delu potencialne jame? V kakšnem stanju je delec takoj po meritvi v vsakem od obeh primerov?
- Kolikšna je verjetnost, da se po meritvi ob času t delec nahaja v levem (desnem) delu potencialne jame, če smo pred tem opravili enako meritev ob časih , , ..., , kjer gre ?