Harmonski oscilator

Iz Kvantna mehanika I 2007 - 2008

Skoči na: navigacija, iskanje

Naloga

  1. Kako se s časom spreminjata pričakovani vrednosti operatorjev x in x2 v stanju \left|\psi,0\right\rangle=\frac{1}{\sqrt{2}}\left(\left|0\right\rangle+\left|1\right\rangle\right) harmonskega oscilatorja H=\frac{p^2}{2m}+\frac{kx^2}{2}?
  2. S pomočjo anihilacijskega in kreacijskega operatorja določi valovni funkciji osnovnega in prvega vzbujenega stanja harmonskega oscilatorja v koordinatni reprezentaciji.

Rešitev

Hamiltonovo funkcijo za harmonski oscilator lahko namesto z operatorjema lege in gibalne količine izrazimo kot funkcijo anihilacijskega ter kreacijskega (ki je kar adjungirani anihilacijski operator) operatorja

H = \hbar \omega (a^{\dagger}a + \frac{1}{2}),

pri čemer je \omega = \sqrt{\frac{k}{m}} , anihalicijski operator pa je enak

a = \frac{1}{\sqrt 2} (\frac{x}{x_0} + i \frac{p}{p_0}) ,

pri čemer je x_0 = \sqrt{\frac{\hbar}{m \omega}}, p_0 = \frac{\hbar}{x_0} .

Lastnim funkcijam oz. stanjem harmonskega oscilatorja (\left|0\right\rangle , \left| 1\right\rangle, \left|2\right\rangle, ....) ustrezajo določene diskretne vrednosti energije En, ki predstavljajo lastne vrednosti Hamiltonovega operatorja

H \left| n\right\rangle = E_n \left| n\right\rangle .

Vrednosti teh energij določa enačba

E_n = \hbar \omega (n + \frac{1}{2}) .

Kako anihalicijski ter kreacijski operator delujeta na lastne funkcije podajajo naslednje zvaze:

  • a\left| 0\right\rangle = 0
  • a\left| n\right\rangle = \sqrt n \left| n-1\right\rangle
  • a^{\dagger}\left| 0\right\rangle = 1
  • a^{\dagger}\left| n\right\rangle = \sqrt {n+1} \left| n+1\right\rangle .

Časovni razvoj dane valovne funkcije je enak:

|\psi,t\rangle = \frac{1}{\sqrt{2}}\left( |0\rangle e^{-i\frac{E_{0}}{\hbar}t} + |1\rangle e^{-i\frac{E_{1}}{\hbar}t} \right) = \frac{1}{\sqrt{2}}\left( |0\rangle e^{-i\frac{\omega}{2}t} + |1\rangle e^{-i\frac{3\omega}{2}t} \right) .

Iz definicij anihilacijskega ter lreacijskega operatorja izrazimo operator lege

x = \frac{x_0}{\sqrt 2} (a + a^{\dagger})

in uporabimo pri izračunu časovne odvisnosti pričakovane lege

\langle x(t) \rangle = \langle \psi | x \psi \rangle =\frac{x_0}{\sqrt 2} (\langle a \rangle + \langle a^{\dagger} \rangle) =\frac{x_0}{\sqrt 2} 2 Re(\langle a \rangle) = \sqrt 2 x_0 Re(\langle a\rangle) .