Harmonski oscilator

Iz Kvantna mehanika I 2007 - 2008

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
Redakcija: 14:29, 20 marec 2008 (spremeni)
Asistent (Pogovor | prispevki)

← Pojdi na prejšnje urejanje
Trenutna redakcija (11:47, 25 julij 2008) (spremeni) (undo)
89.142.56.30 (Pogovor)
(pravopis)
 
( not shown.)
Vrstica 5: Vrstica 5:
== Rešitev == == Rešitev ==
 +
 +Hamiltonovo funkcijo za harmonski oscilator lahko namesto z operatorjema lege in gibalne količine izrazimo kot funkcijo anihilacijskega ter kreacijskega (ki je kar adjungirani anihilacijski operator) operatorja
 +:<math>H = \hbar \omega (a^{\dagger}a + \frac{1}{2})</math>,
 +pri čemer je <math>\omega = \sqrt{\frac{k}{m}}</math> , anihalicijski operator pa je enak
 +:<math>a = \frac{1}{\sqrt 2} (\frac{x}{x_0} + i \frac{p}{p_0})</math> ,
 +pri čemer je <math>x_0 = \sqrt{\frac{\hbar}{m \omega}}</math>, <math>p_0 = \frac{\hbar}{x_0}</math> .
 +
 +Lastnim funkcijam oz. stanjem harmonskega oscilatorja (<math>\left|0\right\rangle</math> , <math>\left| 1\right\rangle</math>, <math>\left|2\right\rangle</math>, ....) ustrezajo določene diskretne vrednosti energije <math>E_n</math>, ki predstavljajo lastne vrednosti Hamiltonovega operatorja
 +:<math>H \left| n\right\rangle = E_n \left| n\right\rangle</math> .
 +
 +Vrednosti teh energij določa enačba
 +:<math>E_n = \hbar \omega (n + \frac{1}{2})</math> .
 +
 +Kako anihalicijski ter kreacijski operator delujeta na lastne funkcije podajajo naslednje zveze:
 +*<math>a\left| 0\right\rangle = 0</math>
 +*<math>a\left| n\right\rangle = \sqrt n \left| n-1\right\rangle</math>
 +*<math>a^{\dagger}\left| 0\right\rangle = | 1\rangle</math> (na vajah smo narobe pisali le 1)
 +*<math>a^{\dagger}\left| n\right\rangle = \sqrt {n+1} \left|
 +n+1\right\rangle</math> .
 +
 +Časovni razvoj dane valovne funkcije je enak:
 +:<math>|\psi,t\rangle = \frac{1}{\sqrt{2}}\left( |0\rangle e^{-i\frac{E_{0}}{\hbar}t} + |1\rangle e^{-i\frac{E_{1}}{\hbar}t} \right) = \frac{1}{\sqrt{2}}\left( |0\rangle e^{-i\frac{\omega}{2}t} + |1\rangle e^{-i\frac{3\omega}{2}t} \right) </math> .
 +Iz definicij anihilacijskega ter kreacijskega operatorja izrazimo operator lege
 +:<math>x = \frac{x_0}{\sqrt 2} (a + a^{\dagger})</math>
 +in uporabimo pri izračunu časovne odvisnosti pričakovane lege
 +:<math>\langle x(t) \rangle = \langle \psi | x \psi \rangle =\frac{x_0}{\sqrt 2} (\langle a \rangle + \langle a^{\dagger} \rangle) =\frac{x_0}{\sqrt 2} 2 Re(\langle a \rangle) = \sqrt 2 x_0 Re(\langle a\rangle)</math> .
 +
 +Tako je potrebno izračunati pričakovano vrednost anihilacijskega operatorja
 +:<math>\langle a \rangle = \langle \psi | a \psi \rangle = \frac{1}{\sqrt{2}}\left( \langle 0| e^{-i\frac{\omega}{2}t} + \langle 1| e^{-i\frac{3\omega}{2}t} \right) | a \frac{1}{\sqrt{2}}\left( |0\rangle e^{-i\frac{\omega}{2}t} + |1\rangle e^{-i\frac{3\omega}{2}t} \right)</math>.
 +
 +Anihilacijski operator a deluje na funkcijo psi (desni oklepaj) po zgoraj navedenih pravilih
 +:<math>\langle a \rangle = \frac{1}{2} \left( \langle 0| e^{-i\frac{\omega}{2}t} + \langle 1| e^{-i\frac{3\omega}{2}t} \right) \left( 0 + \sqrt 1 |0\rangle e^{-i\frac{3\omega}{2}t}\right)</math> .
 +
 +Nato se pri množenju upošteva ortogonalnost in normiranost lastnih funkcij
 +:<math>\langle a \rangle = \frac{1}{2}\left( e^{i\frac{\omega}{2}t - i\frac{3\omega}{2}t} + 0\right) = \frac{1}{2} e^{-i\omega t}</math> .
 +
 +To vstavimo v izraz za pričakovano vrednost lege in upoštevamo, da je realni del eksponenta kosinus in dobimo
 +:<math>\langle x(t) \rangle = \frac{x_0 \sqrt 2}{2} \cos{\omega t}</math> .
 +
 +Podobno izračunamo pričakovano vrednost kvadrata lege:
 +:<math>\langle x(t)^2 \rangle = \langle \psi | x^2 \psi \rangle = \langle \frac{x_0^2}{2}(a + a^{\dagger})^2\rangle = \frac{x_0^2}{2} \langle (a + a^{\dagger})^2\rangle = \frac{x_0^2}{2} (\langle a a\rangle + \langle a a^{\dagger}\rangle + \langle a^{\dagger} a\rangle + \langle a^{\dagger} a^{\dagger}\rangle)</math> .
 +
 +Nato preoblikujemo izraz v
 +:<math>\langle x(t)^2 \rangle = \frac{x_0^2}{2} (2 Re(\langle a^2\rangle ) + \langle 2 a a^{\dagger}\rangle - 1)</math> ,
 +pri čemer uporabimo dejstvo, da je komutator anihilacijskega ter kreacijskega operatorja enak 1
 +:<math>\left[ a,a^{\dagger} \right] = aa^{\dagger} - a^{\dagger}a = 1</math> .
 +
 +Podobno kot <math>\langle a\rangle</math> poračunamo tudi <math>\langle a^2\rangle</math>, to je dvakrat delujemo z opeatorjem a na funkcijo <math>\psi</math>, kar da po zgoraj zapisanih formulah rezultat 0.
 +
 +Tako je potrebno poračunati le še
 +:<math>\langle a a^{\dagger}\rangle = \langle \psi | a a^{\dagger} \psi \rangle = \langle a^{\dagger}\psi | a^{\dagger} \psi \rangle</math> ,
 +kjer je bra enak ketu, le da ima kompleksno konjugirane koeficiente. Kot za operator <math>a</math> poračunamo
 +:<math>| a^{\dagger} \psi \rangle = \frac{1}{\sqrt 2} (\sqrt{0+1}|0+1\rangle e^{-i\frac{\omega}{2}t} + \sqrt{1+1} | 1+1 \rangle e^{-i3\frac{\omega}{2}t}) = \frac{1}{\sqrt 2} (|1\rangle e^{-i\frac{\omega}{2}t} + \sqrt{2} | 2 \rangle e^{-i3\frac{\omega}{2}t})</math> .
 +
 +Tako dobimo:
 +:<math>\langle a^{\dagger}\psi | a^{\dagger} \psi \rangle = \frac{1}{\sqrt 2} \frac{1}{\sqrt 2} (\langle 1|e^{i\frac{\omega}{2}t} + \sqrt 2 \langle 2 | e^{i3\frac{\omega}{2}t})(|1\rangle e^{-i\frac{\omega}{2}t} + \sqrt{2} | 2 \rangle e^{-i3\frac{\omega}{2}t}) = \frac{1}{2}(\langle 1|1\rangle e^0 +0 + 0 + 2\langle2|2\rangle e^0) = \frac{3}{2}</math> ,
 +pri čemer smo zopet upoštevali ortonormiranost lastnih funkcij.
 +
 +Pričakovana vrednost kvadrata odmika je tako
 +:<math>\langle x(t)^2 \rangle = \frac{x_0^2}{2}(2\frac{3}{2} - 1) = x_0^2</math> .
 +
 +<hr>
 +
 +Diracov zapis <math>a|0\rangle = 0</math> prevedemo v koordinatni zapis
 +:<math>\frac{1}{\sqrt 2}(\frac{x}{x_0} + i\frac{p}{p_0})\psi_0 (x) = 0</math> ,
 +rešitev te diferencialne enačbe pa je
 +:<math>\psi (x) = \frac{1}{\sqrt[4]{x_0^2 \pi}}e^{- \frac{x^2}{2x_0^2}}</math> .
 +
 +Podobno
 +:<math>a^{\dagger}|0\rangle = |1\rangle \Rightarrow \frac{1}{\sqrt 2}(\frac{x}{x_0} + i\frac{p}{p_0})\psi_0 (x) = \psi_1 (x) = \frac{1}{\sqrt 2}(\frac{x}{x_0} - \frac{\hbar}{p_0} \frac{\partial}{\partial x})\psi_0 (x) = \frac{1}{\sqrt 2}(\frac{x}{x_0} - x_0 \frac{\partial}{\partial x})\psi_0 (x) =</math>
 +:<math>= \frac{x}{x_0 \sqrt{2} \sqrt[4]{x_0^2 \pi}}e^{- \frac{x^2}{2x_0^2}} - \frac{x_0}{\sqrt{2} \sqrt[4]{x_0^2 \pi}}\left( - \frac{2 x}{x_0^2}\right) e^{- \frac{x^2}{2x_0^2}} = \frac{1}{\sqrt{2} \sqrt[4]{x_0^2 \pi}}e^{- \frac{x^2}{2x_0^2}}(\frac{x}{x_0} + \frac{x}{x_0})</math> .
 +
 +Rezultat:
 +:<math>\psi_1 (x) = \sqrt 2 \frac{x}{x_0} \psi_0</math> .

Trenutna redakcija

[spremeni] Naloga

  1. Kako se s časom spreminjata pričakovani vrednosti operatorjev x in x2 v stanju \left|\psi,0\right\rangle=\frac{1}{\sqrt{2}}\left(\left|0\right\rangle+\left|1\right\rangle\right) harmonskega oscilatorja H=\frac{p^2}{2m}+\frac{kx^2}{2}?
  2. S pomočjo anihilacijskega in kreacijskega operatorja določi valovni funkciji osnovnega in prvega vzbujenega stanja harmonskega oscilatorja v koordinatni reprezentaciji.

[spremeni] Rešitev

Hamiltonovo funkcijo za harmonski oscilator lahko namesto z operatorjema lege in gibalne količine izrazimo kot funkcijo anihilacijskega ter kreacijskega (ki je kar adjungirani anihilacijski operator) operatorja

H = \hbar \omega (a^{\dagger}a + \frac{1}{2}),

pri čemer je \omega = \sqrt{\frac{k}{m}} , anihalicijski operator pa je enak

a = \frac{1}{\sqrt 2} (\frac{x}{x_0} + i \frac{p}{p_0}) ,

pri čemer je x_0 = \sqrt{\frac{\hbar}{m \omega}}, p_0 = \frac{\hbar}{x_0} .

Lastnim funkcijam oz. stanjem harmonskega oscilatorja (\left|0\right\rangle , \left| 1\right\rangle, \left|2\right\rangle, ....) ustrezajo določene diskretne vrednosti energije En, ki predstavljajo lastne vrednosti Hamiltonovega operatorja

H \left| n\right\rangle = E_n \left| n\right\rangle .

Vrednosti teh energij določa enačba

E_n = \hbar \omega (n + \frac{1}{2}) .

Kako anihalicijski ter kreacijski operator delujeta na lastne funkcije podajajo naslednje zveze:

  • a\left| 0\right\rangle = 0
  • a\left| n\right\rangle = \sqrt n \left| n-1\right\rangle
  • a^{\dagger}\left| 0\right\rangle = | 1\rangle (na vajah smo narobe pisali le 1)
  • a^{\dagger}\left| n\right\rangle = \sqrt {n+1} \left| n+1\right\rangle .

Časovni razvoj dane valovne funkcije je enak:

|\psi,t\rangle = \frac{1}{\sqrt{2}}\left( |0\rangle e^{-i\frac{E_{0}}{\hbar}t} + |1\rangle e^{-i\frac{E_{1}}{\hbar}t} \right) = \frac{1}{\sqrt{2}}\left( |0\rangle e^{-i\frac{\omega}{2}t} + |1\rangle e^{-i\frac{3\omega}{2}t} \right) .

Iz definicij anihilacijskega ter kreacijskega operatorja izrazimo operator lege

x = \frac{x_0}{\sqrt 2} (a + a^{\dagger})

in uporabimo pri izračunu časovne odvisnosti pričakovane lege

\langle x(t) \rangle = \langle \psi | x \psi \rangle =\frac{x_0}{\sqrt 2} (\langle a \rangle + \langle a^{\dagger} \rangle) =\frac{x_0}{\sqrt 2} 2 Re(\langle a \rangle) = \sqrt 2 x_0 Re(\langle a\rangle) .

Tako je potrebno izračunati pričakovano vrednost anihilacijskega operatorja

\langle a \rangle = \langle \psi | a \psi \rangle = \frac{1}{\sqrt{2}}\left( \langle 0| e^{-i\frac{\omega}{2}t} + \langle 1| e^{-i\frac{3\omega}{2}t} \right) | a  \frac{1}{\sqrt{2}}\left( |0\rangle e^{-i\frac{\omega}{2}t} + |1\rangle e^{-i\frac{3\omega}{2}t} \right).

Anihilacijski operator a deluje na funkcijo psi (desni oklepaj) po zgoraj navedenih pravilih

\langle a \rangle = \frac{1}{2} \left( \langle 0| e^{-i\frac{\omega}{2}t} + \langle 1| e^{-i\frac{3\omega}{2}t} \right) \left( 0 + \sqrt 1 |0\rangle e^{-i\frac{3\omega}{2}t}\right) .

Nato se pri množenju upošteva ortogonalnost in normiranost lastnih funkcij

\langle a \rangle = \frac{1}{2}\left( e^{i\frac{\omega}{2}t - i\frac{3\omega}{2}t} + 0\right) = \frac{1}{2} e^{-i\omega t} .

To vstavimo v izraz za pričakovano vrednost lege in upoštevamo, da je realni del eksponenta kosinus in dobimo

\langle x(t) \rangle = \frac{x_0 \sqrt 2}{2} \cos{\omega t} .

Podobno izračunamo pričakovano vrednost kvadrata lege:

\langle x(t)^2 \rangle = \langle \psi | x^2 \psi \rangle = \langle \frac{x_0^2}{2}(a + a^{\dagger})^2\rangle = \frac{x_0^2}{2} \langle (a + a^{\dagger})^2\rangle = \frac{x_0^2}{2} (\langle a a\rangle + \langle a a^{\dagger}\rangle + \langle a^{\dagger} a\rangle + \langle a^{\dagger} a^{\dagger}\rangle) .

Nato preoblikujemo izraz v

\langle x(t)^2 \rangle = \frac{x_0^2}{2} (2 Re(\langle a^2\rangle ) + \langle 2 a a^{\dagger}\rangle - 1) ,

pri čemer uporabimo dejstvo, da je komutator anihilacijskega ter kreacijskega operatorja enak 1

\left[ a,a^{\dagger} \right] = aa^{\dagger} - a^{\dagger}a = 1 .

Podobno kot \langle a\rangle poračunamo tudi \langle a^2\rangle, to je dvakrat delujemo z opeatorjem a na funkcijo ψ, kar da po zgoraj zapisanih formulah rezultat 0.

Tako je potrebno poračunati le še

\langle a a^{\dagger}\rangle = \langle \psi | a a^{\dagger} \psi \rangle = \langle a^{\dagger}\psi | a^{\dagger} \psi \rangle ,

kjer je bra enak ketu, le da ima kompleksno konjugirane koeficiente. Kot za operator a poračunamo

| a^{\dagger} \psi \rangle = \frac{1}{\sqrt 2} (\sqrt{0+1}|0+1\rangle e^{-i\frac{\omega}{2}t} + \sqrt{1+1} | 1+1 \rangle e^{-i3\frac{\omega}{2}t})  = \frac{1}{\sqrt 2} (|1\rangle e^{-i\frac{\omega}{2}t} + \sqrt{2} | 2 \rangle e^{-i3\frac{\omega}{2}t}) .

Tako dobimo:

\langle a^{\dagger}\psi | a^{\dagger} \psi \rangle = \frac{1}{\sqrt 2} \frac{1}{\sqrt 2}  (\langle 1|e^{i\frac{\omega}{2}t} + \sqrt 2 \langle 2 | e^{i3\frac{\omega}{2}t})(|1\rangle e^{-i\frac{\omega}{2}t} + \sqrt{2} | 2 \rangle e^{-i3\frac{\omega}{2}t}) = \frac{1}{2}(\langle 1|1\rangle e^0 +0 + 0 + 2\langle2|2\rangle e^0) = \frac{3}{2} ,

pri čemer smo zopet upoštevali ortonormiranost lastnih funkcij.

Pričakovana vrednost kvadrata odmika je tako

\langle x(t)^2 \rangle = \frac{x_0^2}{2}(2\frac{3}{2} - 1) = x_0^2 .

Diracov zapis a|0\rangle = 0 prevedemo v koordinatni zapis

\frac{1}{\sqrt 2}(\frac{x}{x_0} + i\frac{p}{p_0})\psi_0 (x) = 0 ,

rešitev te diferencialne enačbe pa je

\psi (x) = \frac{1}{\sqrt[4]{x_0^2 \pi}}e^{- \frac{x^2}{2x_0^2}} .

Podobno

a^{\dagger}|0\rangle = |1\rangle \Rightarrow \frac{1}{\sqrt 2}(\frac{x}{x_0} + i\frac{p}{p_0})\psi_0 (x) = \psi_1 (x) = \frac{1}{\sqrt 2}(\frac{x}{x_0} - \frac{\hbar}{p_0} \frac{\partial}{\partial x})\psi_0 (x) = \frac{1}{\sqrt 2}(\frac{x}{x_0} - x_0 \frac{\partial}{\partial x})\psi_0 (x) =
= \frac{x}{x_0 \sqrt{2} \sqrt[4]{x_0^2 \pi}}e^{- \frac{x^2}{2x_0^2}} - \frac{x_0}{\sqrt{2} \sqrt[4]{x_0^2 \pi}}\left( - \frac{2 x}{x_0^2}\right) e^{- \frac{x^2}{2x_0^2}} = \frac{1}{\sqrt{2} \sqrt[4]{x_0^2 \pi}}e^{- \frac{x^2}{2x_0^2}}(\frac{x}{x_0} + \frac{x}{x_0}) .

Rezultat:

\psi_1 (x) = \sqrt 2 \frac{x}{x_0} \psi_0 .