Koherentna stanja harmonskega oscilatorja II
Iz Kvantna mehanika I 2007 - 2008
Redakcija: 17:39, 23 april 2008 (spremeni) 92.37.9.154 (Pogovor) ← Pojdi na prejšnje urejanje |
Trenutna redakcija (17:39, 23 april 2008) (spremeni) (undo) 92.37.9.154 (Pogovor) |
||
Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
== Rešitev == | == Rešitev == | ||
- | S klasično mehaniko bi ta problem lahko predstavljal žogico, nabito z nabojem <math>e^+\,\!</math>, ki je pritrjena na vzmet s konstanto vzmeti <math>k\,\!</math>, v času <math>t=0\,\!</math> vključimo zunanje električno polje <math>\vec E\,\!</math>, ki kaže v smeri vzmeti. Žogica se potem odmakne za <math>\delta \vec x = \frac{e\vec E}{k}</math> in začne nihati s frekvenco <math>\omega =\frac{k}{m}\,\!</math>, tako da sta pričakovani vrednosti položaja in gibalne količine: <math><x(t)>=\delta x-\delta x\cos(\omega t)=\delta x(1-\cos(\omega t))\,\!</math> in <math><p(t)>=m<\dot x(t)>=m\omega\delta x\sin(\omega t)</math>. Pričakovana vrednost energije pa je: <math>W=\frac{k\delta x^2}{2}</math>, pričakovane vrednosti se s časom ne spreminjajo. | + | S klasično mehaniko bi ta problem lahko predstavljal žogico, nabito z nabojem <math>e^+\,\!</math>, ki je pritrjena na vzmet s konstanto vzmeti <math>k\,\!</math>, v času <math>t=0\,\!</math> vključimo zunanje električno polje <math>\vec E\,\!</math>, ki kaže v smeri vzmeti. Žogica se potem odmakne za <math>\delta \vec x = \frac{e\vec E}{k}</math> in začne nihati s frekvenco <math>\omega =\frac{k}{m}\,\!</math>, tako da sta pričakovani vrednosti položaja in gibalne količine: <math><x(t)>=\delta x-\delta x\cos(\omega t)=\delta x(1-\cos(\omega t))\,\!</math> in <math><p(t)>=m<\dot x(t)>=m\omega\delta x\sin(\omega t)</math>. Pričakovana vrednost energije pa je: <math>W=\frac{k\delta x^2}{2}</math>. |
==Reševanje v kvantni mehaniki== | ==Reševanje v kvantni mehaniki== |
Trenutna redakcija
[spremeni] Naloga
Delec z nabojem e je v osnovnem stanju harmonskega oscilatorja . Ob t = 0 v trenutku vključimo homogeno električno polje E. Kako se s časom spreminjajo pričakovane vrednosti položaja, gibalne količine in energije delca?
[spremeni] Rešitev
S klasično mehaniko bi ta problem lahko predstavljal žogico, nabito z nabojem , ki je pritrjena na vzmet s konstanto vzmeti
, v času
vključimo zunanje električno polje
, ki kaže v smeri vzmeti. Žogica se potem odmakne za
in začne nihati s frekvenco
, tako da sta pričakovani vrednosti položaja in gibalne količine:
in
. Pričakovana vrednost energije pa je:
.
[spremeni] Reševanje v kvantni mehaniki
Stanja oscilatorja(nabitega delca) bodo za čase t < 0, opisovale količine brez vijuge, za čase pa količine z vijugo.
:
:
, ker je
in je
je
Člen
bom zapisal kot
in ga še polepšam z novima oznakama
in
da dobim:
Povezava med in
:
-za novo izhodišče koordinatnega sistema po vklopu polja sem izbral novo mirovno lego delca, ki je prvotne legepremaknjena za
v desno.
, operator gibalne količine se ne spremeni!
Z novimi koordinatami se hamilton zapiše:
Ker se frekvenca po vklopu polja ne spremeni je zato je
Povezava med in
:
Na začetku: , delec je v osnovnem stanju starega
.
Za koherentna stanja velja:
Za našo nalogo bom potreboval prejšnje tri lastnosti, ampak za časovno odvisna koherentna stanja, tako da jih bom še malo predelal:
-razvoj koherenčnega stanja po lastnih funkcijah hamiltonovega operatorja
-za časovni razvoj samo dodamo člen
,
je v naši nalogi
Ker je in je zato
, bom v zgornjo enačbo za
vstavil
:
Konstanto bom označil z
in
z
.Tako je:
Vemo, da velja , ker je
razvoj koherentnega stanja za
po lastnih funkcijah hamiltonovega operatorja.
To upoštevam v našem primeru:
in
je koherentna vrednost za
, nazaj pogledam vrednost za z:
, potem je
Pričakovana vrednost položaja:
in
Pričakovana vrednost gibalne količine:
Ehrenfestov teorem:
-izračunana z ehrenfestovim teoremom.
Iz lastnosti koherentnih stanj: -upošteval sem, da je
in
torej je
, kar se ujema s klasičnim rezultatom in ehrenfestovim teoremom.