Kronig-Penneyev model kristala

Iz Fizika trdne snovi 2007 - 2008

Skoči na: navigacija, iskanje

Imamo delec v 1D Kronig-Penneyevem potencialu:

V\left(x\right)=\sum_n\lambda\delta\left(x-na\right)

Iščemo lastne funkcije energije za ta sistem.


Potencial je več kot očitno periodičen: V\left(x+a\right)=V\left(x\right)

Torej tudi za Hamiltonov operator velja, da je periodičen: \hat{H}=\hat{T}+\hat{V}=\frac{\hat{p_x}^2}{2m}+\hat{V}\left(x\right) = -\frac{\hbar^2}{2m} \frac{\partial^2}{\partial{x}^2} + \hat{V}(x)

\hat{H}\left(x+a\right)=\hat{H}\left(x\right)

Uvedimo operator translacije: \hat{A}\psi(x)=\psi(x-a)

Za lastne funkcije tega operatorja torej sledi: \hat{A}\psi_a(x)=\alpha\psi_a(x)=\psi_a(x-a)

Ker je Hamiltonov operator periodičen s periodo a, komutira z operatorjem translacije, torej velja naslednja zveza: \hat{A}(\hat{H}\psi_a(x))=\hat{H}(\hat{A}\psi_a(x))=\alpha(\hat{H}\psi_a(x)).

Od tod sledi, da so lastne funkcije operatorja translacije hkrati tudi lastne fukcije Hamiltonovega operatorja: \hat{H}\psi_a(x)=\beta\psi_a(x)

Sedaj lahko izvedemo n-kratno translacijo tako, da n-krat delujemo na funkcijo z operatorjem translacije. Temu ustreza premik valovne fukcije za na. \hat{A}^n\psi_a(x)=\alpha^n\psi_a(x)=\psi_a(x-na)

Ker vemo, da je verjetnost, da tam najdemo delec končna in od nič različna in ker imamo neskončen kristal (torej lahko n izberemo poljubno velik), dobimo od tod pogoj za lastno vrednost operatorja translacije kot: | α | = 1, torej jo lahko zapišemo kot α = eiφ oziroma, če to izrazimo s periodo a, kot α = eika

Če sedaj povzamemo vse skupaj: ψa(xa) = eikaψa(x), oziroma ψa(x)eika = ψa(x + a)

Sedaj uporabimo sledeči nastavek:ψa(x) = eikxu(x), katerega nesemo v zgornjo enačbo: eik(x + a)u(x) = eik(x + a)u(x + a) in od tod dobimo pogoj za funkcijo u(x): u(x) = u(x + a). Toliko nam lahko da sama simetrija problema - torej periodičnost potenciala.


Lastne funkcije poiščemo s pomočjo Schrodingerjeve enačbe: i\hbar\frac{\partial\psi}{\partial{t}}=-\frac{\hbar^2}{2m} \frac{\partial^2\psi}{\partial{x}^2} + \hat{V}(x)\psi=\hat{H}\psi=E\psi

Rešitve v vmesnih področjih, kjer je V=0, so oblike

ψn(x) = Aneiqx + Bneiqx = ψn(x) = eikx(Anei(qk)x + Bnei(q + k)x) = eikxun(x), kjer je ψn(x) lastna funkcija energije v n-tem področju in q= \sqrt{\frac{2mE}{\hbar^2}}

Sedaj nesemo dobljeni izraz za u(x) v pogoj, dobljen iz periodičnosti potenciala: u(x)=u(x+a):

un(x) = un + 1(x + a)

Anei(qk)x + Bnei(q + k)x = An + 1ei(qk)(x + a) + Bn + 1ei(q + k)(x + a)

Ker to velja za vsak x, sledi:

An + 1 = Anei(qk)a

Bn + 1 = Bnei(q + k)a, torej

An = Aei(qk)na

Bn = Bei(q + k)na, kjer sta: A = A0 in B = B0

Torej lahko zapišemo rešitev Schrodingerjeve enačbe za n-to področje kot:

ψn(x) = eikx(Aei(qk)(xna) + Bei(q + k)(xna)) =

= Aeiqxei(qk)na + Beiqxei(q + k)na

Neznane količine: q (in torej tudi lastne energije E), A in B, dobimo iz začetnih in robnih pogojev.


Robni pogoji:

1.) ψn − 1(x = na) = ψn(x = na)

2.) (\frac{\partial\psi_{n}(x=na)}{\partial{x}}-\frac{\partial\psi_{n-1}(x=na)}{\partial{x}})=\frac{2m\lambda}{\hbar^2}\psi_{n}(x=na)=2Q\psi_{n}(x=na), kjer je Q=\frac{m\lambda}{\hbar^2}

Ko vstavimo valovno funkcijo v prvi robni pogoj, dobimo:

ψn − 1(na) = ψn(na)

An − 1eiqna + Bn − 1eiqna = An − 1ei(qk)aeiqna + Bn − 1ei(q + k)aeiqna

An − 1eiqna(1 − eiqaeika) = Bn − 1eiqna(eiqaeika − 1)

Iz drugega robnega pogoja pa dobimo:

ψn'(na) − ψn − 1'(na) = 2Qψn(na)

iq(An − 1ei(qk)aeiqnaBn − 1ei(q + k)aeiqnaAn − 1eiqna + Bn − 1eiqna) = 2Q(An − 1ei(qk)aeiqna + Bn − 1ei(q + k)aeiqna)

An − 1eiqna(iqeiqaeikaiq − 2Qeiqaeika) = Bn − 1eiqna(iqeiqaeikaiq + 2Qeiqaeika)

Sedaj lahko med seboj zdelimo obe enačbi, ki sledita iz robnih pogojev, ter se tako znebimo konstant A in B

(1 − eiqaeika)(iqeiqaeikaiq + 2Qeiqaeika) = (eiqaeika − 1)(iqeiqaeikaiq − 2Qeiqaeika)

(iqeiqaeikaiq + 2Qeiqaeikaiqe2ika + iqeiqaeika − 2Qe2ika) = (iqe2ikaiqeiqaeika − 2Qe2ikaiqeiqaeika + iq + 2Qeiqaeika)

Pomnožimo celotno enačbo s členom eika:

(iqeiqaiqeika + 2Qeiqaiqeika + iqeiqa − 2Qeika) = (iqeikaiqeiqa − 2Qeikaiqeiqa + iqeika + 2Qeiqa)

2iqeiqa + 2iqeiqa − 2iqeika − 2iqeika + 2Qeiqa − 2Qeiqa = 0

4iqcos(qa) − 4iqcos(ka) + 4iQsin(qa) = 0

\cos(ka)=\cos(qa)+\frac{Q}{q}\sin(qa)

Prišli smo do enačbe, ki povezuje "valovni vektor" k s konstanto q= \sqrt{\frac{2mE}{\hbar^2}}. Q je tu le parameter, odvisen od višine potenciala λ in mase delca m.


Analizirajmo sedaj to rešitev in poglejmo kakšne energije ji ustrezajo.

\cos(ka)=\cos(qa)+\frac{Qa}{qa}\sin(qa)

Leva stran enačbe je omejena z vrednostima +1 in -1, medtem, ko za desno stran to očitno ne velja. Za majhne vrednosti parametra qa gre faktor \frac{\sin(qa)}{qa} proti 1, prav tako pa tudi člen cos(qa), zato celotna desna stran v tem pasu presega vrednost +1 in to ne glede na (pozitivno) vrednost parametra Qa.

Težave se pojavijo tudi v okolici točk qa=n\pi; n \in \Re. Tam lahko člen cos(qa) precej dobro aproximiramo s parabolo, medtem, ko ima člen \frac{\sin(qa)}{qa} tam ničle in ga smemo razviti le do linearnega člena, kar pomeni, da v bližnji okolici teh točk ta člen prevlada in desna stran zgornje enačbe po absolutni vrednosti preseže 1.

Ta rezultat interpretiramo tako, da imamo tam prepovedane pasove - v teh območjih energije (qa) enačba nima rešitev. Prepovedani energijski pasovi ustrezajo energijam: E