Kronig-Penneyev model kristala

Iz Fizika trdne snovi 2007 - 2008

Skoči na: navigacija, iskanje

[spremeni] Naloga

Imamo delec v 1D Kronig-Penneyevem potencialu:

V\left(x\right)=\sum_n\lambda\delta\left(x-na\right)

Iščemo lastne funkcije energije za ta sistem.


[spremeni] Rešitev

Potencial je več kot očitno periodičen:

V\left(x+a\right)=V\left(x\right)

Torej tudi za Hamiltonov operator velja, da je periodičen:

\hat{H}=\hat{T}+\hat{V}=\frac{\hat{p_x}^2}{2m}+\hat{V}\left(x\right) = -\frac{\hbar^2}{2m} \frac{\partial^2}{\partial{x}^2} + \hat{V}(x)

\hat{H}\left(x+a\right)=\hat{H}\left(x\right)

Uvedimo operator translacije:

\hat{A}\psi(x)=\psi(x-a)

Za lastne funkcije tega operatorja torej sledi:

\hat{A}\psi_a(x)=\alpha\psi_a(x)=\psi_a(x-a)

Ker je Hamiltonov operator periodičen s periodo a, komutira z operatorjem translacije, torej velja naslednja zveza:

\hat{A}(\hat{H}\psi_a(x))=\hat{H}(\hat{A}\psi_a(x))=\alpha(\hat{H}\psi_a(x)).

Od tod sledi, da so lastne funkcije operatorja translacije hkrati tudi lastne fukcije Hamiltonovega operatorja:

\hat{H}\psi_a(x)=\beta\psi_a(x)

Sedaj lahko izvedemo n-kratno translacijo tako, da n-krat delujemo na funkcijo z operatorjem translacije. Temu ustreza premik valovne fukcije za na.

\hat{A}^n\psi_a(x)=\alpha^n\psi_a(x)=\psi_a(x-na)

Ker vemo, da je verjetnost, da tam najdemo delec končna in od nič različna in ker imamo neskončen kristal (torej lahko n izberemo poljubno velik), dobimo od tod pogoj za lastno vrednost operatorja translacije kot: | α | = 1, torej jo lahko zapišemo kot

α = eiφ

oziroma, če to izrazimo s periodo a, kot

α = eika

Če sedaj povzamemo vse skupaj:

\psi_a\left(x-a\right)=e^{-ika}\psi_a\left(x\right)

oziroma

\psi_a\left(x\right)e^{ika}=\psi_a\left(x+a\right)

Sedaj uporabimo sledeči nastavek:

\psi_a\left(x\right)=e^{ikx}u\left(x\right)

katerega nesemo v zgornjo enačbo:

e^{ik\left(x+a\right)}u(x)=e^{ik\left(x+a\right)}u\left(x+a\right)

in od tod dobimo pogoj za funkcijo u(x):

u\left(x\right)=u\left(x+a\right)

Toliko nam lahko da sama simetrija problema - torej periodičnost potenciala.


Lastne funkcije poiščemo s pomočjo Schrodingerjeve enačbe:

i\hbar\frac{\partial\psi}{\partial{t}}=-\frac{\hbar^2}{2m} \frac{\partial^2\psi}{\partial{x}^2} + \hat{V}(x)\psi=\hat{H}\psi=E\psi

Rešitve v vmesnih področjih, kjer je V=0, so oblike

\psi_n\left(x\right)=A_{n}e^{iqx}+B_{n}e^{-iqx}=e^{ikx}\left(A_{n}e^{i(q-k)x}+B_{n}e^{-i(q+k)x}\right)=e^{ikx}u_n\left(x\right)

kjer je \psi_n\left(x\right) lastna funkcija energije v n-tem področju in q= \sqrt{\frac{2mE}{\hbar^2}}

Sedaj nesemo dobljeni izraz za u(x) v pogoj, dobljen iz periodičnosti potenciala: u(x)=u(x+a):

u_n\left(x\right)=u_{n+1}\left(x+a\right)

A_{n}e^{i\left(q-k\right)x}+B_{n}e^{-i\left(q+k\right)x}=A_{n+1}e^{i\left(q-k\right)\left(x+a\right)}+B_{n+1}e^{-i\left(q+k\right)\left(x+a\right)}

Ker to velja za vsak x, sledi:

A_{n+1}=A_{n}e^{-i\left(q-k\right)a}

B_{n+1}=B_{n}e^{i\left(q+k\right)a}

torej

A_{n}=Ae^{-i\left(q-k\right)na}

B_{n}=Be^{i\left(q+k\right)na}

kjer sta: A = A0 in B = B0

Torej lahko zapišemo rešitev Schrodingerjeve enačbe za n-to področje kot:

\psi_n\left(x\right)=e^{ikx}\left(Ae^{i\left(q-k\right)\left(x-na\right)}+Be^{-i\left(q+k\right)\left(x-na\right)}\right)=

=Ae^{iqx}e^{-i\left(q-k\right)na}+Be^{-iqx}e^{i\left(q+k\right)na}

Neznane količine: q (in torej tudi lastne energije E), A in B, dobimo iz začetnih in robnih pogojev.


Robni pogoji:

1.) \psi_{n-1}\left(x=na\right)=\psi_{n}\left(x=na\right)

2.) \left(\frac{\partial\psi_{n}\left(x=na\right)}{\partial{x}}-\frac{\partial\psi_{n-1}\left(x=na\right)}{\partial{x}}\right)=\frac{2m\lambda}{\hbar^2}\psi_{n}\left(x=na\right)=2Q\psi_{n}\left(x=na\right)

kjer je Q=\frac{m\lambda}{\hbar^2}

Ko vstavimo valovno funkcijo v prvi robni pogoj, dobimo:

\psi_{n-1}\left(na\right)=\psi_{n}\left(na\right)

A_{n-1}e^{iqna}+B_{n-1}e^{-iqna}=A_{n-1}e^{-i\left(q-k\right)a}e^{iqna}+B_{n-1}e^{i\left(q+k\right)a}e^{-iqna}

A_{n-1}e^{iqna}\left(1-e^{-iqa}e^{ika}\right)=B_{n-1}e^{-iqna}\left(e^{iqa}e^{ika}-1\right)

Iz drugega robnega pogoja pa dobimo:

\psi_{n}'\left(na\right)-\psi_{n-1}'\left(na\right)=2Q\psi_{n}\left(na\right)

iq\left(A_{n-1}e^{-i\left(q-k\right)a}e^{iqna}-B_{n-1}e^{i\left(q+k\right)a}e^{-iqna}-A_{n-1}e^{iqna}+B_{n-1}e^{-iqna}\right)=2Q\left(A_{n-1}e^{-i\left(q-k\right)a}e^{iqna}+B_{n-1}e^{i\left(q+k\right)a}e^{-iqna}\right)

A_{n-1}e^{iqna}\left(iqe^{-iqa}e^{ika}-iq-2Qe^{-iqa}e^{ika}\right)=B_{n-1}e^{-iqna}\left(iqe^{iqa}e^{ika}-iq+2Qe^{iqa}e^{ika}\right)

Sedaj lahko med seboj zdelimo obe enačbi, ki sledita iz robnih pogojev, ter se tako znebimo konstant A in B

\left(1-e^{-iqa}e^{ika}\right)\left(iqe^{iqa}e^{ika}-iq+2Qe^{iqa}e^{ika}\right)=\left(e^{iqa}e^{ika}-1\right)\left(iqe^{-iqa}e^{ika}-iq-2Qe^{-iqa}e^{ika}\right)

\left(iqe^{iqa}e^{ika}-iq+2Qe^{iqa}e^{ika}-iqe^{2ika}+iqe^{-iqa}e^{ika}-2Qe^{2ika}\right)=\left(iqe^{2ika}-iqe^{iqa}e^{ika}-2Qe^{2ika}-iqe^{-iqa}e^{ika}+iq+2Qe^{-iqa}e^{ika}\right)

Pomnožimo celotno enačbo s členom eika:

\left(iqe^{iqa}-iqe^{-ika}+2Qe^{iqa}-iqe^{ika}+iqe^{-iqa}-2Qe^{ika}\right)=\left(iqe^{ika}-iqe^{iqa}-2Qe^{ika}-iqe^{-iqa}+iqe^{-ika}+2Qe^{-iqa}\right)

\left(2iqe^{iqa}+2iqe^{-iqa}-2iqe^{ika}-2iqe^{-ika}+2Qe^{iqa}-2Qe^{-iqa}\right)=0

4iq\cos\left(qa\right)-4iq\cos\left(ka\right)+4iQ\sin\left(qa\right)=0

\cos\left(ka\right)=\cos\left(qa\right)+\frac{Q}{q}\sin\left(qa\right)

Prišli smo do enačbe, ki povezuje "valovni vektor" k s konstanto q= \sqrt{\frac{2mE}{\hbar^2}}. Q je tu le parameter, odvisen od višine potenciala λ in mase delca m.


Analizirajmo sedaj to rešitev in poglejmo kakšne energije ji ustrezajo.

\cos\left(ka\right)=\cos\left(qa\right)+\frac{Qa}{qa}\sin\left(qa\right)

Leva stran enačbe je omejena z vrednostima +1 in -1, medtem, ko za desno stran to očitno ne velja. Za majhne vrednosti parametra qa gre faktor \frac{\sin\left(qa\right)}{qa} proti 1, prav tako pa tudi člen cos(qa), zato celotna desna stran v tem pasu presega vrednost +1 in to ne glede na (pozitivno) vrednost parametra Qa.

Težave se pojavijo tudi v okolici točk qa=n\pi; n \in \Re. Tam lahko člen \cos\left(qa\right) precej dobro aproximiramo s parabolo, medtem, ko ima člen \frac{\sin\left(qa\right)}{qa} tam ničle in ga smemo razviti le do linearnega člena, kar pomeni, da v bližnji okolici teh točk ta člen prevlada in desna stran zgornje enačbe po absolutni vrednosti preseže 1.

Ta rezultat interpretiramo tako, da imamo tam prepovedane pasove - v teh območjih energije (qa) enačba nima rešitev. Prepovedani energijski pasovi ustrezajo energijam: E\approx\frac{1}{2m}\left(\frac{n\pi\hbar}{a}\right)^2