Kronig-Penneyev model kristala
Iz Fizika trdne snovi 2007 - 2008
| Redakcija: 23:22, 19 januar 2008 (spremeni) 213.250.63.205 (Pogovor) ← Pojdi na prejšnje urejanje | Redakcija: 00:15, 20 januar 2008 (spremeni) (undo) 213.250.63.205 (Pogovor) Novejše urejanje → | ||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
| Iščemo lastne funkcije energije za ta sistem. | Iščemo lastne funkcije energije za ta sistem. | ||
| + | |||
| + | ---- | ||
| Potencial je več kot očitno periodičen: <math>V\left(x+a\right)=V\left(x\right)</math> | Potencial je več kot očitno periodičen: <math>V\left(x+a\right)=V\left(x\right)</math> | ||
| Vrstica 23: | Vrstica 25: | ||
| Če sedaj povzamemo vse skupaj: <math>\psi_a(x-a)=e^{-ika}\psi_a(x)</math>, oziroma <math>\psi_a(x)e^{ika}=\psi_a(x+a)</math> | Če sedaj povzamemo vse skupaj: <math>\psi_a(x-a)=e^{-ika}\psi_a(x)</math>, oziroma <math>\psi_a(x)e^{ika}=\psi_a(x+a)</math> | ||
| + | |||
| + | Sedaj uporabimo sledeči nastavek:<math>\psi_a(x)=e^{ikx}u(x)</math>, katerega nesemo v zgornjo enačbo: <math>e^{ik(x+a)}u(x)=e^{ik(x+a)}u(x+a)</math> in od tod dobimo pogoj za funkcijo ''u(x)'': <math>u(x)=u(x+a)</math>. Toliko nam lahko da sama simetrija problema - torej periodičnost potenciala. | ||
| + | |||
| + | ---- | ||
| + | |||
| + | Lastne funkcije poiščemo s pomočjo Schrodingerjeve enačbe: | ||
| + | <math>i\hbar\frac{\partial\psi}{\partial{t}}=-\frac{\hbar^2}{2m} \frac{\partial^2\psi}{\partial{x}^2} + \hat{V}(x)\psi=\hat{H}\psi=E\psi</math> | ||
| + | |||
| + | Rešitve v vmesnih področjih, kjer je V=0, so oblike | ||
| + | |||
| + | <math>\psi_n(x)=A_{n}e^{iqx}+B_{n}e^{-iqx}=\psi_n(x)=e^{ikx}(A_{n}e^{i(q-k)x}+B_{n}e^{-i(q+k)x})=e^{ikx}u_n(x)</math>, kjer je <math>\psi_n(x)</math> lastna funkcija energije v n-tem področju in <math>q= \sqrt{\frac{2mE}{\hbar^2}}</math> | ||
Redakcija: 00:15, 20 januar 2008
Imamo delec v 1D Kronig-Penneyevem potencialu: 
 
Iščemo lastne funkcije energije za ta sistem.
Potencial je več kot očitno periodičen:  
Torej tudi za Hamiltonov operator:  velja, da je periodičen:
 velja, da je periodičen:  
Uvedimo operator translacije:  
Za lastne funkcije tega operatorja torej sledi:  
Ker  je Hamiltonov operator periodičen s periodo a, komutira z operatorjem translacije, torej velja naslednja zveza:  .
.
Od tod sledi, da so lastne funkcije operatorja translacije hkrati tudi lastne fukcije Hamiltonovega operatorja:  
Sedaj lahko izvedemo n-kratno translacijo tako, da n-krat delujemo na funkcijo z operatorjem translacije. Temu ustreza premik valovne fukcije za na. 
 
Ker vemo, da je verjetnost, da tam najdemo delec končna in od nič različna in ker imamo neskončen kristal (torej lahko n izberemo poljubno velik), dobimo od tod pogoj za lastno vrednost operatorja translacije kot: | α | = 1, torej jo lahko zapišemo kot α = e − iφ oziroma, če to izrazimo s periodo a, kot α = e − ika
Če sedaj povzamemo vse skupaj: ψa(x − a) = e − ikaψa(x), oziroma ψa(x)eika = ψa(x + a)
Sedaj uporabimo sledeči nastavek:ψa(x) = eikxu(x), katerega nesemo v zgornjo enačbo: eik(x + a)u(x) = eik(x + a)u(x + a) in od tod dobimo pogoj za funkcijo u(x): u(x) = u(x + a). Toliko nam lahko da sama simetrija problema - torej periodičnost potenciala.
Lastne funkcije poiščemo s pomočjo Schrodingerjeve enačbe: 
 
Rešitve v vmesnih področjih, kjer je V=0, so oblike
ψn(x) = Aneiqx + Bne − iqx = ψn(x) = eikx(Anei(q − k)x + Bne − i(q + k)x) = eikxun(x), kjer je ψn(x) lastna funkcija energije v n-tem področju in 