Kronig-Penneyev model kristala
Iz Fizika trdne snovi 2007 - 2008
| Redakcija: 01:13, 19 september 2008 (spremeni) 194.208.246.163 (Pogovor) (-1) ← Pojdi na prejšnje urejanje | Trenutna redakcija (20:14, 18 november 2008) (spremeni) (undo) Asistent (Pogovor | prispevki) m (vrnitev sprememb uporabnika »194.208.246.163« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »195.210.234.108«) | ||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
| - | EUwHQf <a href="http://neetgvtafqfx.com/">neetgvtafqfx</a>, [url=http://xasacepqkdxs.com/]xasacepqkdxs[/url], [link=http://gxohxeegetxm.com/]gxohxeegetxm[/link], http://wafzlqljilmt.com/ | + | == Naloga== | 
| + | |||
| + | |||
| + | Imamo delec v 1D Kronig-Penneyevem potencialu: | ||
| + | |||
| + | <math> | ||
| + | V\left(x\right)=\sum_n\lambda\delta\left(x-na\right) | ||
| + | </math> | ||
| + | |||
| + | Iščemo lastne funkcije energije za ta sistem. | ||
| + | |||
| == Rešitev == | == Rešitev == | ||
Trenutna redakcija
[spremeni] Naloga
Imamo delec v 1D Kronig-Penneyevem potencialu:
 
Iščemo lastne funkcije energije za ta sistem.
[spremeni] Rešitev
Potencial je več kot očitno periodičen:
 
Torej tudi za Hamiltonov operator velja, da je periodičen:
 
 
Uvedimo operator translacije:
 
Za lastne funkcije tega operatorja torej sledi:
 
Ker je Hamiltonov operator periodičen s periodo a, komutira z operatorjem translacije, torej velja naslednja zveza:
 .
.
Od tod sledi, da so lastne funkcije operatorja translacije hkrati tudi lastne fukcije Hamiltonovega operatorja:
 
Sedaj lahko izvedemo n-kratno translacijo tako, da n-krat delujemo na funkcijo z operatorjem translacije. Temu ustreza premik valovne fukcije za na.
 
Ker vemo, da je verjetnost, da tam najdemo delec končna in od nič različna in ker imamo neskončen kristal (torej lahko n izberemo poljubno velik), dobimo od tod pogoj za lastno vrednost operatorja translacije kot: | α | = 1, torej jo lahko zapišemo kot
α = e − iφ
oziroma, če to izrazimo s periodo a, kot
α = e − ika
Če sedaj povzamemo vse skupaj:
 
oziroma
 
Sedaj uporabimo sledeči nastavek:
 
katerega nesemo v zgornjo enačbo:
 
 
in od tod dobimo pogoj za funkcijo u(x):
 
 
Toliko nam lahko da sama simetrija problema - torej periodičnost potenciala.
Lastne funkcije poiščemo s pomočjo Schrodingerjeve enačbe:
 
Rešitve v vmesnih področjih, kjer je V=0, so oblike
 
kjer je 
 lastna funkcija energije v n-tem področju in
 
lastna funkcija energije v n-tem področju in 
 
Sedaj nesemo dobljeni izraz za u(x) v pogoj, dobljen iz periodičnosti potenciala: u(x)=u(x+a):
 
 
Ker to velja za vsak x, sledi:
 
 
torej
 
 
kjer sta: A = A0 in B = B0
Torej lahko zapišemo rešitev Schrodingerjeve enačbe za n-to področje kot:
 
 
Neznane količine: q (in torej tudi lastne energije E), A in B, dobimo iz začetnih in robnih pogojev.
Robni pogoji:
1.)  
2.)  
kjer je 
 
Ko vstavimo valovno funkcijo v prvi robni pogoj, dobimo:
 
 
 
Iz drugega robnega pogoja pa dobimo:
 
 
 
Sedaj lahko med seboj zdelimo obe enačbi, ki sledita iz robnih pogojev, ter se tako znebimo konstant A in B
 
 
Pomnožimo celotno enačbo s členom e − ika:
 
 
 
 
Prišli smo do enačbe, ki povezuje "valovni vektor" k s konstanto 
 . 
Q je tu le parameter, odvisen od višine potenciala 
λ in mase delca m.
. 
Q je tu le parameter, odvisen od višine potenciala 
λ in mase delca m.
Analizirajmo sedaj to rešitev in poglejmo kakšne energije ji ustrezajo.
 
Leva stran enačbe je omejena z vrednostima +1 in -1, medtem, ko za desno stran to očitno ne velja. Za majhne vrednosti parametra qa gre faktor 
 proti 1, prav tako pa tudi člen cos(qa), zato celotna desna stran v tem pasu presega vrednost +1 in to ne glede na (pozitivno) vrednost parametra Qa.
 
proti 1, prav tako pa tudi člen cos(qa), zato celotna desna stran v tem pasu presega vrednost +1 in to ne glede na (pozitivno) vrednost parametra Qa.
Težave se pojavijo tudi v okolici točk 
 . 
Tam lahko člen
. 
Tam lahko člen 
 precej dobro aproximiramo s parabolo, medtem, ko ima člen
 
precej dobro aproximiramo s parabolo, medtem, ko ima člen 
 tam ničle in ga smemo razviti le do linearnega člena, kar pomeni, da v bližnji okolici teh točk ta člen prevlada in desna stran zgornje enačbe po absolutni vrednosti preseže 1.
 
tam ničle in ga smemo razviti le do linearnega člena, kar pomeni, da v bližnji okolici teh točk ta člen prevlada in desna stran zgornje enačbe po absolutni vrednosti preseže 1. 
Ta rezultat interpretiramo tako, da imamo tam prepovedane pasove - v teh območjih energije (qa) enačba nima rešitev. Prepovedani energijski pasovi ustrezajo energijam: 