Kronig-Penneyev model kristala
Iz Fizika trdne snovi 2007 - 2008
Redakcija: 00:43, 22 januar 2008 (spremeni) 195.210.234.108 (Pogovor) ← Pojdi na prejšnje urejanje |
Redakcija: 00:53, 22 januar 2008 (spremeni) (undo) 195.210.234.108 (Pogovor) Novejše urejanje → |
||
Vrstica 116: | Vrstica 116: | ||
Težave se pojavijo tudi v okolici točk <math>qa=n\pi; n \in \Re</math>. Tam lahko člen <math>\cos(qa)</math> precej dobro aproximiramo s parabolo, medtem, ko ima člen <math>\frac{\sin(qa)}{qa}</math> tam ničle in ga smemo razviti le do linearnega člena, kar pomeni, da v bližnji okolici teh točk ta člen prevlada in desna stran zgornje enačbe po absolutni vrednosti preseže 1. | Težave se pojavijo tudi v okolici točk <math>qa=n\pi; n \in \Re</math>. Tam lahko člen <math>\cos(qa)</math> precej dobro aproximiramo s parabolo, medtem, ko ima člen <math>\frac{\sin(qa)}{qa}</math> tam ničle in ga smemo razviti le do linearnega člena, kar pomeni, da v bližnji okolici teh točk ta člen prevlada in desna stran zgornje enačbe po absolutni vrednosti preseže 1. | ||
- | Ta rezultat interpretiramo tako, da imamo tam prepovedane pasove - v teh območjih energije ''(qa)'' enačba nima rešitev. Prepovedani energijski pasovi ustrezajo energijam: <math>E</math> | + | Ta rezultat interpretiramo tako, da imamo tam prepovedane pasove - v teh območjih energije ''(qa)'' enačba nima rešitev. Prepovedani energijski pasovi ustrezajo energijam: <math>E\approx\frac{1}{2m}(\frac{n\pi\hbar}{a})^2</math> |
Redakcija: 00:53, 22 januar 2008
Imamo delec v 1D Kronig-Penneyevem potencialu:
Iščemo lastne funkcije energije za ta sistem.
Potencial je več kot očitno periodičen:
Torej tudi za Hamiltonov operator velja, da je periodičen:
Uvedimo operator translacije:
Za lastne funkcije tega operatorja torej sledi:
Ker je Hamiltonov operator periodičen s periodo a, komutira z operatorjem translacije, torej velja naslednja zveza: .
Od tod sledi, da so lastne funkcije operatorja translacije hkrati tudi lastne fukcije Hamiltonovega operatorja:
Sedaj lahko izvedemo n-kratno translacijo tako, da n-krat delujemo na funkcijo z operatorjem translacije. Temu ustreza premik valovne fukcije za na.
Ker vemo, da je verjetnost, da tam najdemo delec končna in od nič različna in ker imamo neskončen kristal (torej lahko n izberemo poljubno velik), dobimo od tod pogoj za lastno vrednost operatorja translacije kot: | α | = 1, torej jo lahko zapišemo kot α = e − iφ oziroma, če to izrazimo s periodo a, kot α = e − ika
Če sedaj povzamemo vse skupaj: ψa(x − a) = e − ikaψa(x), oziroma ψa(x)eika = ψa(x + a)
Sedaj uporabimo sledeči nastavek:ψa(x) = eikxu(x), katerega nesemo v zgornjo enačbo: eik(x + a)u(x) = eik(x + a)u(x + a) in od tod dobimo pogoj za funkcijo u(x): u(x) = u(x + a). Toliko nam lahko da sama simetrija problema - torej periodičnost potenciala.
Lastne funkcije poiščemo s pomočjo Schrodingerjeve enačbe:
Rešitve v vmesnih področjih, kjer je V=0, so oblike
ψn(x) = Aneiqx + Bne − iqx = ψn(x) = eikx(Anei(q − k)x + Bne − i(q + k)x) = eikxun(x), kjer je ψn(x) lastna funkcija energije v n-tem področju in
Sedaj nesemo dobljeni izraz za u(x) v pogoj, dobljen iz periodičnosti potenciala: u(x)=u(x+a):
un(x) = un + 1(x + a)
Anei(q − k)x + Bne − i(q + k)x = An + 1ei(q − k)(x + a) + Bn + 1e − i(q + k)(x + a)
Ker to velja za vsak x, sledi:
An + 1 = Ane − i(q − k)a
Bn + 1 = Bnei(q + k)a, torej
An = Ae − i(q − k)na
Bn = Bei(q + k)na, kjer sta: A = A0 in B = B0
Torej lahko zapišemo rešitev Schrodingerjeve enačbe za n-to področje kot:
ψn(x) = eikx(Aei(q − k)(x − na) + Be − i(q + k)(x − na)) =
= Aeiqxe − i(q − k)na + Be − iqxei(q + k)na
Neznane količine: q (in torej tudi lastne energije E), A in B, dobimo iz začetnih in robnih pogojev.
Robni pogoji:
1.) ψn − 1(x = na) = ψn(x = na)
2.) , kjer je
Ko vstavimo valovno funkcijo v prvi robni pogoj, dobimo:
ψn − 1(na) = ψn(na)
An − 1eiqna + Bn − 1e − iqna = An − 1e − i(q − k)aeiqna + Bn − 1ei(q + k)ae − iqna
An − 1eiqna(1 − e − iqaeika) = Bn − 1e − iqna(eiqaeika − 1)
Iz drugega robnega pogoja pa dobimo:
ψn'(na) − ψn − 1'(na) = 2Qψn(na)
iq(An − 1e − i(q − k)aeiqna − Bn − 1ei(q + k)ae − iqna − An − 1eiqna + Bn − 1e − iqna) = 2Q(An − 1e − i(q − k)aeiqna + Bn − 1ei(q + k)ae − iqna)
An − 1eiqna(iqe − iqaeika − iq − 2Qe − iqaeika) = Bn − 1e − iqna(iqeiqaeika − iq + 2Qeiqaeika)
Sedaj lahko med seboj zdelimo obe enačbi, ki sledita iz robnih pogojev, ter se tako znebimo konstant A in B
(1 − e − iqaeika)(iqeiqaeika − iq + 2Qeiqaeika) = (eiqaeika − 1)(iqe − iqaeika − iq − 2Qe − iqaeika)
(iqeiqaeika − iq + 2Qeiqaeika − iqe2ika + iqe − iqaeika − 2Qe2ika) = (iqe2ika − iqeiqaeika − 2Qe2ika − iqe − iqaeika + iq + 2Qe − iqaeika)
Pomnožimo celotno enačbo s členom e − ika:
(iqeiqa − iqe − ika + 2Qeiqa − iqeika + iqe − iqa − 2Qeika) = (iqeika − iqeiqa − 2Qeika − iqe − iqa + iqe − ika + 2Qe − iqa)
2iqeiqa + 2iqe − iqa − 2iqeika − 2iqe − ika + 2Qeiqa − 2Qe − iqa = 0
4iqcos(qa) − 4iqcos(ka) + 4iQsin(qa) = 0
Prišli smo do enačbe, ki povezuje "valovni vektor" k s konstanto . Q je tu le parameter, odvisen od višine potenciala λ in mase delca m.
Analizirajmo sedaj to rešitev in poglejmo kakšne energije ji ustrezajo.
Leva stran enačbe je omejena z vrednostima +1 in -1, medtem, ko za desno stran to očitno ne velja. Za majhne vrednosti parametra qa gre faktor proti 1, prav tako pa tudi člen cos(qa), zato celotna desna stran v tem pasu presega vrednost +1 in to ne glede na (pozitivno) vrednost parametra Qa.
Težave se pojavijo tudi v okolici točk . Tam lahko člen cos(qa) precej dobro aproximiramo s parabolo, medtem, ko ima člen tam ničle in ga smemo razviti le do linearnega člena, kar pomeni, da v bližnji okolici teh točk ta člen prevlada in desna stran zgornje enačbe po absolutni vrednosti preseže 1.
Ta rezultat interpretiramo tako, da imamo tam prepovedane pasove - v teh območjih energije (qa) enačba nima rešitev. Prepovedani energijski pasovi ustrezajo energijam: