Heisenbergov princip nedoločenosti II in komutatorske identitete
Iz Kvantna Mehanika I 2006 - 2007
Redakcija: 20:03, 12 marec 2007 (spremeni) Ruskicar (Pogovor | prispevki) ← Pojdi na prejšnje urejanje |
Redakcija: 20:49, 12 marec 2007 (spremeni) (undo) Ruskicar (Pogovor | prispevki) Novejše urejanje → |
||
Vrstica 13: | Vrstica 13: | ||
[[Slika:Skica-ho.gif]] | [[Slika:Skica-ho.gif]] | ||
- | Da bi izračunali, kolikšna je minimalna dovoljena energija <math>E_0</math>, da še ne kršimo Heisenbergovega principa nedoločenosti, moramo najprej izpisati operator polne energije harmonskega oscilatorja | + | Da bi izračunali, kolikšna je minimalna dovoljena energija <math>E_0</math>, da še ne kršimo Heisenbergovega principa nedoločenosti, moramo najprej izpisati operator polne energije harmonskega oscilatorja: |
- | <math>\langle \psi | H | \psi \rangle = \langle H \rangle = E_0 = \frac{\langle p^2 \rangle}{2m} + \frac{1}{2}\,k\,x^2</math>. | + | <math>\langle \psi | H | \psi \rangle = \langle H \rangle = E_0 = \frac{\langle p^2 \rangle}{2m} + \frac{1}{2}\,k\,x^2</math> |
- | Ker je potencial simetričen okrog <math>x = 0</math>, je pričakovana vrednost koordinate <math>x</math> | ||
- | <math>\langle x \rangle = 0</math>. | + | Ker je potencial simetričen okrog x = 0, je pričakovana vrednost koordinate x: <math>\langle x \rangle = 0</math> |
- | Iz tega sledi, da je tudi pričakovana vrednost gibalne količine | + | Iz tega sledi, da je tudi pričakovana vrednost gibalne količine <math>\langle p \rangle = m \, \frac{d\langle x \rangle}{dt} = 0</math> |
- | <math>\langle p \rangle = m \, \frac{d\langle x \rangle}{dt} = 0</math>. | + | Sedaj se spomnimo zvez <math>(\delta x)^2 = \langle x^2 \rangle - (\langle x \rangle)^2 </math> oziroma <math> (\delta p)^2 = \langle p^2 \rangle - (\langle p \rangle)^2</math>, iz katerih zaradi zgornjih pričakovanih vrednosti sledi: |
+ | |||
+ | <math>\delta x = \sqrt{\langle x^2 \rangle} </math> | ||
+ | |||
+ | <math>\delta p =\sqrt{\langle p^2 \rangle} </math> | ||
+ | |||
+ | <math> E_0 </math> lahko sedaj zapišemo kot | ||
+ | |||
+ | <math> E_0 = \frac{(\delta p)^2}{2m} + \frac{1}{2} \, k \, (\delta x)^2 </math> | ||
+ | |||
+ | Ob upoštevanju Heisenbergovega principa nedoločenosti <math> \delta x \, \delta p \geq \frac{\hbar}{2} </math> pa sledi | ||
+ | |||
+ | <math> E_0 \geq \frac{\hbar ^2}{8\,m\, (\delta x)^2} + \frac{1}{2} \, k \, (\delta x)^2 </math> | ||
+ | |||
+ | Ker iščemo minimum energije, moramo torej odvod <math> E_0 </math> po <math>\delta x</math> izenačiti z 0: | ||
+ | |||
+ | <math> \frac{\partial E_0}{\partial (\delta x)} = 0 = - \frac{\hbar ^2}{4\,m\, (\delta x)_{min}^3} + k \, (\delta x)_{min} </math> | ||
+ | |||
+ | kjer indeks ''min'' označuje minimalno nedoločenost lege. | ||
+ | |||
+ | Iz prejšnje enačbe dobimo <math> (\delta x)_{min} = \sqrt[4]{\frac{\hbar^2}{4\,k\,m}} </math>, torej mora biti energija osnovnega stanja | ||
+ | |||
+ | <math>E_0 \geq \frac{\hbar ^2}{8\,m} \sqrt{\frac{4\,k\,m}{\hbar^2}} + \frac{1}{2} \, k \, \sqrt{\frac{\hbar^2}{4\,k\,m}} = \frac{\hbar}{4} \sqrt{\frac{k}{m}} + \frac{\hbar}{4} \sqrt{\frac{k}{m}}= \frac{\hbar}{2} \sqrt{\frac{k}{m}} </math> | ||
+ | |||
+ | V zadnjem členu prepoznamo še frekvenco harmonskega oscilatorja <math> \omega = \sqrt{\frac{k}{m}} </math> in končni rezultat za minimalno energijo osnovnega stanja harmonskega oscilatorja je | ||
+ | |||
+ | <math>E_0 \geq \frac{1}{2} \hbar \omega </math> | ||
+ | |||
+ | |||
+ | ---- |
Redakcija: 20:49, 12 marec 2007
Naloga
- S pomočjo principa nedoločenosti za lego in gibalno količino oceni energijo osnovnega stanja harmonskega oscilatorja ().
- Dokaži naslednje komutatorske identitete:
- Dokaži, da velja [A,Bn] = nBn − 1[A,B], če operatorja A in B zadoščata pogoju [[A,B],B] = 0. Uporabi rezultat za izračun komutatorja [A,f(B)]. Predpostavi, da se funkcija f da razviti v Taylorjevo vrsto.
- Pokaži, da velja , če [A,B] komutira z operatorjema A in B.
- Dokaži Baker-Hausdorffovo identiteto: .
Rešitev
Energija osnovnega stanja harmonskega oscilatorja seveda ni enaka nič (kot bi to morda intuitivno pričakovali), saj bi s tem kršili Heisenbergov princip nedoločenosti, ki pravi, da delca ne moremo fiksirati točno na sredino potenciala in ga pustiti tam mirovati.
Da bi izračunali, kolikšna je minimalna dovoljena energija E0, da še ne kršimo Heisenbergovega principa nedoločenosti, moramo najprej izpisati operator polne energije harmonskega oscilatorja:
Ker je potencial simetričen okrog x = 0, je pričakovana vrednost koordinate x:
Iz tega sledi, da je tudi pričakovana vrednost gibalne količine
Sedaj se spomnimo zvez oziroma , iz katerih zaradi zgornjih pričakovanih vrednosti sledi:
E0 lahko sedaj zapišemo kot
Ob upoštevanju Heisenbergovega principa nedoločenosti pa sledi
Ker iščemo minimum energije, moramo torej odvod E0 po δx izenačiti z 0:
kjer indeks min označuje minimalno nedoločenost lege.
Iz prejšnje enačbe dobimo , torej mora biti energija osnovnega stanja
V zadnjem členu prepoznamo še frekvenco harmonskega oscilatorja in končni rezultat za minimalno energijo osnovnega stanja harmonskega oscilatorja je