Heisenbergov princip nedoločenosti II in komutatorske identitete

Iz Kvantna Mehanika I 2006 - 2007

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
Redakcija: 20:03, 12 marec 2007 (spremeni)
Ruskicar (Pogovor | prispevki)

← Pojdi na prejšnje urejanje
Redakcija: 20:49, 12 marec 2007 (spremeni) (undo)
Ruskicar (Pogovor | prispevki)

Novejše urejanje →
Vrstica 13: Vrstica 13:
[[Slika:Skica-ho.gif]] [[Slika:Skica-ho.gif]]
-Da bi izračunali, kolikšna je minimalna dovoljena energija <math>E_0</math>, da še ne kršimo Heisenbergovega principa nedoločenosti, moramo najprej izpisati operator polne energije harmonskega oscilatorja+Da bi izračunali, kolikšna je minimalna dovoljena energija <math>E_0</math>, da še ne kršimo Heisenbergovega principa nedoločenosti, moramo najprej izpisati operator polne energije harmonskega oscilatorja:
-<math>\langle \psi | H | \psi \rangle = \langle H \rangle = E_0 = \frac{\langle p^2 \rangle}{2m} + \frac{1}{2}\,k\,x^2</math>.+<math>\langle \psi | H | \psi \rangle = \langle H \rangle = E_0 = \frac{\langle p^2 \rangle}{2m} + \frac{1}{2}\,k\,x^2</math>
-Ker je potencial simetričen okrog <math>x = 0</math>, je pričakovana vrednost koordinate <math>x</math> 
-<math>\langle x \rangle = 0</math>.+Ker je potencial simetričen okrog x = 0, je pričakovana vrednost koordinate x: <math>\langle x \rangle = 0</math>
-Iz tega sledi, da je tudi pričakovana vrednost gibalne količine+Iz tega sledi, da je tudi pričakovana vrednost gibalne količine <math>\langle p \rangle = m \, \frac{d\langle x \rangle}{dt} = 0</math>
-<math>\langle p \rangle = m \, \frac{d\langle x \rangle}{dt} = 0</math>.+Sedaj se spomnimo zvez <math>(\delta x)^2 = \langle x^2 \rangle - (\langle x \rangle)^2 </math> oziroma <math> (\delta p)^2 = \langle p^2 \rangle - (\langle p \rangle)^2</math>, iz katerih zaradi zgornjih pričakovanih vrednosti sledi:
 + 
 +<math>\delta x = \sqrt{\langle x^2 \rangle} </math>
 + 
 +<math>\delta p =\sqrt{\langle p^2 \rangle} </math>
 + 
 +<math> E_0 </math> lahko sedaj zapišemo kot
 + 
 +<math> E_0 = \frac{(\delta p)^2}{2m} + \frac{1}{2} \, k \, (\delta x)^2 </math>
 + 
 +Ob upoštevanju Heisenbergovega principa nedoločenosti <math> \delta x \, \delta p \geq \frac{\hbar}{2} </math> pa sledi
 + 
 +<math> E_0 \geq \frac{\hbar ^2}{8\,m\, (\delta x)^2} + \frac{1}{2} \, k \, (\delta x)^2 </math>
 + 
 +Ker iščemo minimum energije, moramo torej odvod <math> E_0 </math> po <math>\delta x</math> izenačiti z 0:
 + 
 +<math> \frac{\partial E_0}{\partial (\delta x)} = 0 = - \frac{\hbar ^2}{4\,m\, (\delta x)_{min}^3} + k \, (\delta x)_{min} </math>
 + 
 +kjer indeks ''min'' označuje minimalno nedoločenost lege.
 + 
 +Iz prejšnje enačbe dobimo <math> (\delta x)_{min} = \sqrt[4]{\frac{\hbar^2}{4\,k\,m}} </math>, torej mora biti energija osnovnega stanja
 + 
 +<math>E_0 \geq \frac{\hbar ^2}{8\,m} \sqrt{\frac{4\,k\,m}{\hbar^2}} + \frac{1}{2} \, k \, \sqrt{\frac{\hbar^2}{4\,k\,m}} = \frac{\hbar}{4} \sqrt{\frac{k}{m}} + \frac{\hbar}{4} \sqrt{\frac{k}{m}}= \frac{\hbar}{2} \sqrt{\frac{k}{m}} </math>
 + 
 +V zadnjem členu prepoznamo še frekvenco harmonskega oscilatorja <math> \omega = \sqrt{\frac{k}{m}} </math> in končni rezultat za minimalno energijo osnovnega stanja harmonskega oscilatorja je
 + 
 +<math>E_0 \geq \frac{1}{2} \hbar \omega </math>
 + 
 + 
 +----

Redakcija: 20:49, 12 marec 2007

Naloga

  1. S pomočjo principa nedoločenosti za lego in gibalno količino oceni energijo osnovnega stanja harmonskega oscilatorja (H=\frac{p^2}{2m}+\frac{kx^2}{2}).
  2. Dokaži naslednje komutatorske identitete:
    • Dokaži, da velja [A,Bn] = nBn − 1[A,B], če operatorja A in B zadoščata pogoju [[A,B],B] = 0. Uporabi rezultat za izračun komutatorja [A,f(B)]. Predpostavi, da se funkcija f da razviti v Taylorjevo vrsto.
    • Pokaži, da velja e^{A+B}=e^A e^B e^{-{\frac{1}{2}[A,B]}}, če [A,B] komutira z operatorjema A in B.
    • Dokaži Baker-Hausdorffovo identiteto: e^A B e^{-A}=B+[A,B]+\frac{1}{2!}[A,[A,B]]+{\ldots}.

Rešitev

Energija osnovnega stanja harmonskega oscilatorja seveda ni enaka nič (kot bi to morda intuitivno pričakovali), saj bi s tem kršili Heisenbergov princip nedoločenosti, ki pravi, da delca ne moremo fiksirati točno na sredino potenciala in ga pustiti tam mirovati.

Slika:Skica-ho.gif

Da bi izračunali, kolikšna je minimalna dovoljena energija E0, da še ne kršimo Heisenbergovega principa nedoločenosti, moramo najprej izpisati operator polne energije harmonskega oscilatorja:

\langle \psi | H | \psi \rangle = \langle H \rangle = E_0 = \frac{\langle p^2 \rangle}{2m} + \frac{1}{2}\,k\,x^2


Ker je potencial simetričen okrog x = 0, je pričakovana vrednost koordinate x: \langle x \rangle = 0

Iz tega sledi, da je tudi pričakovana vrednost gibalne količine \langle p \rangle = m \, \frac{d\langle x \rangle}{dt} = 0

Sedaj se spomnimo zvez (\delta x)^2 = \langle x^2 \rangle - (\langle x \rangle)^2 oziroma (\delta p)^2 = \langle p^2 \rangle - (\langle p \rangle)^2, iz katerih zaradi zgornjih pričakovanih vrednosti sledi:

\delta x = \sqrt{\langle x^2 \rangle}

\delta p =\sqrt{\langle p^2 \rangle}

E0 lahko sedaj zapišemo kot

E_0 = \frac{(\delta p)^2}{2m} + \frac{1}{2} \, k \, (\delta x)^2

Ob upoštevanju Heisenbergovega principa nedoločenosti \delta x \, \delta p \geq  \frac{\hbar}{2} pa sledi

E_0 \geq \frac{\hbar ^2}{8\,m\, (\delta x)^2} + \frac{1}{2} \, k \, (\delta x)^2

Ker iščemo minimum energije, moramo torej odvod E0 po δx izenačiti z 0:

\frac{\partial E_0}{\partial (\delta x)} = 0 = - \frac{\hbar ^2}{4\,m\, (\delta x)_{min}^3} + k \, (\delta x)_{min}

kjer indeks min označuje minimalno nedoločenost lege.

Iz prejšnje enačbe dobimo (\delta x)_{min} = \sqrt[4]{\frac{\hbar^2}{4\,k\,m}}, torej mora biti energija osnovnega stanja

E_0 \geq \frac{\hbar ^2}{8\,m} \sqrt{\frac{4\,k\,m}{\hbar^2}} + \frac{1}{2} \, k \, \sqrt{\frac{\hbar^2}{4\,k\,m}}  = \frac{\hbar}{4} \sqrt{\frac{k}{m}} +  \frac{\hbar}{4} \sqrt{\frac{k}{m}}= \frac{\hbar}{2} \sqrt{\frac{k}{m}}

V zadnjem členu prepoznamo še frekvenco harmonskega oscilatorja \omega = \sqrt{\frac{k}{m}} in končni rezultat za minimalno energijo osnovnega stanja harmonskega oscilatorja je

E_0 \geq \frac{1}{2} \hbar \omega