8. Razvejitve - Zgodovina strani

Asistent ob 19:51, 5. maj 2009

Asistent — Tue, 05 May 2009 19:51:06 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:51, 5. maj 2009
Vrstica 82:		Vrstica 82:
	<tt>		<tt>
	set view map		set view map
-	~~set size square~~
	unset surface		unset surface
	set pm3d		set pm3d
Vrstica 91:		Vrstica 90:
	<tt>		<tt>
	set view map		set view map
-	~~set size square~~
	unset surface		unset surface
	set contour		set contour

Asistent ob 19:50, 5. maj 2009

Asistent — Tue, 05 May 2009 19:50:20 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:50, 5. maj 2009
Vrstica 79:		Vrstica 79:
	Notranje izohipse bodo nekoliko oglate, zunanje pa dokaj dobre. Nekaj malega bi lahko izboljšali z uporabo odsekov višjega reda (n.pr. paraboličnih lokov), predvsem pa pomaga, če je tabela funkcijskih vrednosti <tt>z[i,j]</tt> dovolj gosta.		Notranje izohipse bodo nekoliko oglate, zunanje pa dokaj dobre. Nekaj malega bi lahko izboljšali z uporabo odsekov višjega reda (n.pr. paraboličnih lokov), predvsem pa pomaga, če je tabela funkcijskih vrednosti <tt>z[i,j]</tt> dovolj gosta.

-	V '''Mathematici''' narišemo sliko z barvami ali izohipsami z ukazoma <tt>ListDensityPlot</tt> in <tt>ListContourPlot</tt>.	+	V '''Mathematici''' narišemo sliko z barvami ali izohipsami z ukazoma <tt>ListDensityPlot</tt> in <tt>ListContourPlot</tt>. Tabelo z 10 x 10 vrednostmi na intervalu <math>0<x<1</math> in <math>1<y<3</math> v '''gnuplotu''' prikažemo z desetimi barvami tako:
		+	<tt>
		+	set view map
		+	set size square
		+	unset surface
		+	set pm3d
		+	set palette maxcolors 10
		+	splot "podatki.txt" matrix using ($1/9):(1+2*$2/9):3
		+	</tt>
		+	z desetimi izohipsami pa tako:
		+	<tt>
		+	set view map
		+	set size square
		+	unset surface
		+	set contour
		+	set cntrparam levels 10
		+	splot "podatki.txt" matrix using ($1/9):(1+2*$2/9):3 with lines
		+	</tt>

	== Naloge: ==		== Naloge: ==

Asistent ob 19:34, 5. maj 2009

Asistent — Tue, 05 May 2009 19:34:07 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:34, 5. maj 2009
Vrstica 78:		Vrstica 78:

	Notranje izohipse bodo nekoliko oglate, zunanje pa dokaj dobre. Nekaj malega bi lahko izboljšali z uporabo odsekov višjega reda (n.pr. paraboličnih lokov), predvsem pa pomaga, če je tabela funkcijskih vrednosti <tt>z[i,j]</tt> dovolj gosta.		Notranje izohipse bodo nekoliko oglate, zunanje pa dokaj dobre. Nekaj malega bi lahko izboljšali z uporabo odsekov višjega reda (n.pr. paraboličnih lokov), predvsem pa pomaga, če je tabela funkcijskih vrednosti <tt>z[i,j]</tt> dovolj gosta.
		+
		+	V '''Mathematici''' narišemo sliko z barvami ali izohipsami z ukazoma <tt>ListDensityPlot</tt> in <tt>ListContourPlot</tt>.

	== Naloge: ==		== Naloge: ==

Asistent ob 17:36, 5. maj 2009

Asistent — Tue, 05 May 2009 17:36:23 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:36, 5. maj 2009
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	Računalnik je prislovično hiter, vesten in neumoren delavec, le bister ni kaj dosti. Stori natanko samo tisto, kar smo mu v programu naročili. Da se izognemo naročanju vedno enakih korakov, imajo programski jeziki ukaze, ki omogočajo ponavljanja – zanke. Skoraj v vsaki nalogi doslej smo uporabili tako zanko (<tt>for i:= 1 to n do</tt>).	+	Računalnik je prislovično hiter, vesten in neumoren delavec, le bister ni kaj dosti. Stori natanko samo tisto, kar smo mu v programu naročili. Da se izognemo naročanju vedno enakih korakov, imajo programski jeziki ukaze, ki omogočajo ponavljanja – zanke. Skoraj v vsaki nalogi doslej smo uporabili tako zanko (<tt>for i := 1 to n do</tt>).

	Gibkost programiranja pa zagotavljajo predvsem razvejitveni ukazi, ko je nadaljnji potek računanja odvisen od izpolnitve kontrolnega pogoja (<tt>if '''pogoj''' then do ... else do'' ...''</tt>). Posebna vrsta zelo gibkih razvejitev so klici podprogramov in funkcij. S temi orodji bomo skicirali zgradbo programa za risanje dvodimenzionalnih grafov, t. j. upodabljanje funkcij <math>z(x,y)</math>.		Gibkost programiranja pa zagotavljajo predvsem razvejitveni ukazi, ko je nadaljnji potek računanja odvisen od izpolnitve kontrolnega pogoja (<tt>if '''pogoj''' then do ... else do'' ...''</tt>). Posebna vrsta zelo gibkih razvejitev so klici podprogramov in funkcij. S temi orodji bomo skicirali zgradbo programa za risanje dvodimenzionalnih grafov, t. j. upodabljanje funkcij <math>z(x,y)</math>.
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	for i := 1 to nx-1 do		for i := 1 to nx-1 do
	for j := 1 to ny-1 do		for j := 1 to ny-1 do
-	rectangle(x0 + idx, y0 + jdy, x0 + idx + dx, y0 + jdy + dy, barva(i,j))	+	rectangle(x0 + idx, y0 + jdy, x0 + idx + dx, y0 + jdy + dy, barva(i, j))
	</tt>		</tt>

Vrstica 30:		Vrstica 30:
	z1 := z[i1,j1];		z1 := z[i1,j1];
	z2 := z[i2,j2];		z2 := z[i2,j2];
-	if ((z0 - z1)*(z0 - z2)) then nicla := (z0 - z1)/(z2 - z1) else nicla := -1	+	if (z0 - z1)*(z0 - z2) < 0 then nicla := (z0 - z1)/(z2 - z1) else nicla := -1
	end;		end;
	</tt>		</tt>
Vrstica 65:		Vrstica 65:
	end;		end;
	if m > 1 then plotline(xx[1], yy[1], xx[2], yy[2]);		if m > 1 then plotline(xx[1], yy[1], xx[2], yy[2]);
-	if m = 4 then plotline(xx[3], yy[3], xx[4], yy[4]	+	if m = 4 then plotline(xx[3], yy[3], xx[4], yy[4])
	end;		end;
	</tt>		</tt>

Asistent ob 10:15, 5. maj 2009

Asistent — Tue, 05 May 2009 10:15:37 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:15, 5. maj 2009
Vrstica 30:		Vrstica 30:
	z1 := z[i1,j1];		z1 := z[i1,j1];
	z2 := z[i2,j2];		z2 := z[i2,j2];
-	if ((z0 - z1)*(z0 - z2)) then do nicla := (z0 - z1)/(z2 - z1) else do nicla := -1	+	if ((z0 - z1)*(z0 - z2)) then nicla := (z0 - z1)/(z2 - z1) else nicla := -1
	end;		end;
	</tt>		</tt>

Asistent ob 10:00, 5. maj 2009

Asistent — Tue, 05 May 2009 10:00:15 GMT

Prikaži spremembe

Asistent: Zaščita strani "8. Razvejitve" ([edit=sysop] (indefinite) [move=sysop] (indefinite))

Asistent — Tue, 05 May 2009 09:39:10 GMT

Zaščita strani "8. Razvejitve" ([edit=sysop] (indefinite) [move=sysop] (indefinite))

← Starejša redakcija

Redakcija: 09:39, 5. maj 2009

Asistent: Nova stran: Računalnik je prislovično hiter, vesten in neumoren delavec, le bister ni kaj dosti. Stori natanko samo tisto, kar smo mu v programu naročili. Da se izognemo naročanju vedno enakih k...

Asistent — Tue, 05 May 2009 09:39:02 GMT

Nova stran: Računalnik je prislovično hiter, vesten in neumoren delavec, le bister ni kaj dosti. Stori natanko samo tisto, kar smo mu v programu naročili. Da se izognemo naročanju vedno enakih k...

Nova stran

Računalnik je prislovično hiter, vesten in neumoren delavec, le bister ni kaj dosti. Stori natanko samo tisto, kar smo mu v programu naročili. Da se izognemo naročanju vedno enakih korakov, imajo programski jeziki ukaze, ki omogočajo ponavljanja – zanke. Skoraj v vsaki nalogi doslej smo uporabili tako zanko (for i:= 1 to n do).

Gibkost programiranja pa zagotavljajo predvsem razvejitveni ukazi, ko je nadaljnji potek računanja odvisen od izpolnitve kontrolnega pogoja (if '''pogoj''' then do ... else do'' ...''). Posebna vrsta zelo gibkih razvejitev so klici podprogramov in funkcij. S temi orodji bomo skicirali zgradbo programa za risanje dvodimenzionalnih grafov, t. j. upodabljanje funkcij z(x,y).

<nowiki>Naj bo funkcija podana s tabelo z[i,j], i = 1, ... , nx, j = 1, ... , ny, pri čemer sta </nowiki>koordinati točke (i,j) na zaslonu ix = x0 + i*dx, jy = y0 + j*dy. Na znani način poiščemo zgornjo in spodnjo mejo, zmin in zmax. Recimo, da bi v sliki radi ločili (približno) 10 razredov vrednosti spremenljivke z. Najpreprostejša upodobitev je kar s senčenjem ali z barvo.

function barva(i, j: integer): integer;

var zz: real;

begin

<nowiki>zz:= 0.25*(z[i,j]+ z[i+1,j]+ z[i,j+1]+ z[i+1,j+1]);</nowiki>

barva:= trunc(10.0*(zz-zmin)/(zmax-zmin))

end;

Narišemo pa:

for i:= 1 to nx-1 do

for j:= 1 to ny-1 do

rectangle(x0+i*dx, y0+j*dy, x0+i*dx+dx, y0+j*dy+dy, barva(i,j)).

Lepša je slika z izohipsami. Spet si bomo izbrali ~10 vrednosti za izohipse med zmin in zmax. Izohipso pri vrednosti z0 narišemo tako, da pregledamo vse pravokotniške celice po vrsti, kot tečeta indeksa i in j njihovega spodnjega levega oglišča, ali vsebujejo vrednosti z0. Najprej pregledamo, kje na vsakem od robov celice je vrednost z0. Če vrednosti ni na tem robu, vrne funkcija vrednost -1, sicer pa najde točko na robu z linearno interpolacijo.

function nicla(i1,j1,i2,j2:integer;z0:real):real

var z1,z2:real;

begin

<nowiki>z1:= z[i1,j1];z2:=z[i2,j2]; </nowiki>

If ((z0-z1)*(z0-z2)) then do nicla:=(z0-z1)/(z2-z1)

Else do nicla:= -1

end;

Zdaj pogledamo po vrsti robove celice in si beležimo, na kolikih od njih je vrednost z0. Možno je, da dobimo 2 točki ali 4. Ustrezno temu potegnemo en ali dva odseka izohipse.

procedure celica(i,j:integer;z0:real);

var m:integer; p:real;

<nowiki>xx,yy: array[1..4} of integer;</nowiki>

begin

m:=1; p:= nicla(i,j,i+1,j,z0);

If p>0 then

<nowiki>begin xx[m]:=x0+(i+p)*dx;yy[m]:=y0+j*dy; inc(m)</nowiki>

end;

p:= nicla(i+1,j,i+1,j+1,z0);

if p>0 then

<nowiki>begin xx[m]:=x0+(i+1)*dx;yy[m]:=y0+(j+p)*dy;inc(m)</nowiki>

end;

p:=nicla(i+1, j+1,i,j+1,z0);

if p>0 then

<nowiki>begin xx[m]:=x0+(i+1-p)*dx;yy[m]:=y0+(j+1)*dy;inc(m)</nowiki>

end;

p:=nicla(i,j+1,i,j,z0);

if p>0 then

<nowiki>begin xx[m]:=x0+i*dx;yy[m]:=y0+(j+1-p)*dy;</nowiki>

end;

<nowiki>if m>1 then plotline(xx[1],yy[1],xx[2],yy[2]);</nowiki>

<nowiki>if m=4 then plotline(xx[3],yy[3],xx[4],yy[4]</nowiki>

end;

V glavnem programu napravimo zanko po vseh vrednostih z0, za katere želimo narisati izohipse, in seveda dvojno zanko po vseh celicah:

for i:= 1 to nx-1 do

for j:= 1 to ny-1 do

celica(i,j,z0);

<nowiki>Notranje izohipse bodo nekoliko oglate, zunanje pa dokaj dobre. Nekaj malega bi lahko izboljšali z uporabo odsekov višjega reda (n.pr. paraboličnih lokov), predvsem pa pomaga, če je tabela funkcijskih vrednosti z[i,j] dovolj gosta.</nowiki>

Naloge:

# Za 28 absorpcijskih spektrov robu K železa v datoteki »Fe_rob_0_27.xmu« nariši dvodimenzionalni graf, kjer je ena os energija fotona, druga pa čas v teku polnjenja in praznenja. Prikaži z barvo in izohipsami.
# Prikaži temperaturno polje v prečnem prerezu dimnika, kjer je temperatura vročih plinov 200 0C, na zunanji steni pa je 0 0<nowiki>C, iz podatkov v datoteki »dimnik.dat«. V datoteki je območje temperatur normirano na interval [0, 1], podane so v mreži 24 x 24 točk. </nowiki>Napravi grafa z barvno lestvico in z risanjem izoterm.
# Napravi graf izoterm T(p,V) za Van der Waalsov plin z enačbo stanja

(p + a/V2)(V – b) = RT,

ki jo najprej predelamo v brezdimenzijsko obliko, tako da vse tri spremenljivke p, V in T normiramo na njihove vrednosti v kritični točki in se enačba v novih spremenljivkah Π, Φ in Θ glasi

(Π + 3/Φ2)(3Φ – 1) = 8Θ.

Izberi primerno območje za spremenljivki Π in Φ in si pripravi tabelo funkcije za risanje.