<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<?xml-stylesheet type="text/css" href="http://burana.ijs.si/wiki7/skins/common/feed.css?42b"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="sl">
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php?feed=atom&amp;title=Posebno%3ANewpages</id>
		<title>Kvantna mehanika I 2008 - 2009 - Nove strani [sl]</title>
		<link rel="self" type="application/atom+xml" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php?feed=atom&amp;title=Posebno%3ANewpages"/>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Posebno:Newpages"/>
		<updated>2026-05-06T04:36:45Z</updated>
		<subtitle>Iz Kvantna mehanika I 2008 - 2009</subtitle>
		<generator>MediaWiki 1.9.3</generator>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/%C4%8Casovno_odvisna_perturbacija_II</id>
		<title>Časovno odvisna perturbacija II</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/%C4%8Casovno_odvisna_perturbacija_II"/>
				<updated>2009-05-27T17:25:19Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: Delec s spinom 1/2 v homogenem magnetnem polju z gostoto &amp;lt;math&amp;gt;B_z&amp;lt;/math&amp;gt; v smeri osi z je ob &amp;lt;math&amp;gt;t=0&amp;lt;/math&amp;gt; v stanju &amp;lt;math&amp;gt;\left|\uparrow\right\rangle&amp;lt;/math&amp;gt;. Ob &amp;lt;math&amp;gt;t=0&amp;lt;/math&amp;gt; v čas...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Delec s spinom 1/2 v homogenem magnetnem polju z gostoto &amp;lt;math&amp;gt;B_z&amp;lt;/math&amp;gt; v smeri osi z je ob &amp;lt;math&amp;gt;t=0&amp;lt;/math&amp;gt; v stanju &amp;lt;math&amp;gt;\left|\uparrow\right\rangle&amp;lt;/math&amp;gt;. Ob &amp;lt;math&amp;gt;t=0&amp;lt;/math&amp;gt; v časovnem intervalu &amp;lt;math&amp;gt;\tau&amp;lt;/math&amp;gt; vklopimo šibko polje v smeri x: &amp;lt;math&amp;gt;B_x(t)=B_x\frac{t}{\tau}&amp;lt;/math&amp;gt;. V prvem redu perturbacije poišči valovno funkcijo delca ob &amp;lt;math&amp;gt;t=\tau&amp;lt;/math&amp;gt;. Obravnavaj limiti hitrega in počasnega vklopa dodatnega polja.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/%C4%8Casovno_odvisna_perturbacija_I</id>
		<title>Časovno odvisna perturbacija I</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/%C4%8Casovno_odvisna_perturbacija_I"/>
				<updated>2009-05-27T17:24:32Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: Zaščita strani &amp;quot;[[Časovno odvisna perturbacija I]]&amp;quot; [edit=sysop:move=sysop]&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Vodikov atom je v homogenem električnem polju &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;math&amp;gt;E(t)=E_0\frac{1}{1+\left(\frac{t}{\tau}\right)^2}&amp;lt;/math&amp;gt;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kolikšna je verjetnost, daje atom ob &amp;lt;math&amp;gt;t=\infty&amp;lt;/math&amp;gt; v prvem vzbujenem stanju, če je bil ob &amp;lt;math&amp;gt;t=-\infty&amp;lt;/math&amp;gt; v osnovnem stanju? Pri katerem &amp;lt;math&amp;gt;\tau&amp;lt;/math&amp;gt; je ta verjetnost največja? Predpostavi, da je električno polje dovolj šibko, da lahko uporabiš perturbacijsko teorijo.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>193.2.4.4</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Perturbacija_II</id>
		<title>Perturbacija II</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Perturbacija_II"/>
				<updated>2009-05-21T11:49:33Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: Izračunaj popravke energij in lastne funkcije prvega vzbujenega stanja vodikovega atoma v homogenem zunanjem električnem polju. Uporabi najnižji red teorije motnje, ki da netrivialne re...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Izračunaj popravke energij in lastne funkcije prvega vzbujenega stanja vodikovega atoma v homogenem zunanjem električnem polju. Uporabi najnižji red teorije motnje, ki da netrivialne rezultate.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>193.2.4.4</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Perturbacija_I</id>
		<title>Perturbacija I</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Perturbacija_I"/>
				<updated>2009-05-21T11:48:56Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: # Anharmonski oscilator v prvem približku opišemo s potencialom &amp;lt;math&amp;gt;V(x)=\frac{1}{2}kx^2+cx^4&amp;lt;/math&amp;gt;. Izračunaj popravke energij lastnih stanj v prvem redu perturbacije. # Izračunaj ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;# Anharmonski oscilator v prvem približku opišemo s potencialom &amp;lt;math&amp;gt;V(x)=\frac{1}{2}kx^2+cx^4&amp;lt;/math&amp;gt;. Izračunaj popravke energij lastnih stanj v prvem redu perturbacije.&lt;br /&gt;
# Izračunaj popravke lastnih energij v drugem redu perturbacije za anharmonski oscilator s potencialom &amp;lt;math&amp;gt;V(x)=\frac{1}{2}kx^2+cx^3&amp;lt;/math&amp;gt;.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>193.2.4.4</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Spin_III</id>
		<title>Spin III</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Spin_III"/>
				<updated>2009-05-14T11:43:40Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: Elektron v homogenem magnetnem polju je v osnovnem stanju (zanimamo se samo za spinski del valovne funkcije). Obravnavaj časovni razvoj sistema, če na elektron deluje kratek sunek magnet...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Elektron v homogenem magnetnem polju je v osnovnem stanju (zanimamo se samo za spinski del valovne funkcije). Obravnavaj časovni razvoj sistema, če na elektron deluje kratek sunek magnetnega polja v smeri pravokotno na stalno magnetno polje, &amp;lt;math&amp;gt;\mathbf{B}(t)=\left(\tilde{B}_x\delta(t),0,B_z\right)&amp;lt;/math&amp;gt;.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Se%C5%A1tevanje_spinov</id>
		<title>Seštevanje spinov</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Se%C5%A1tevanje_spinov"/>
				<updated>2009-05-14T11:39:59Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: Za delca s spinoma 1 in &amp;lt;math&amp;gt;3/2&amp;lt;/math&amp;gt;  # zapiši produkno bazo in # izračunaj Clebsch-Gordanove koeficiente za razvoj baznih funkcij z dobrim celotnim spinom in celotno &amp;lt;math&amp;gt;z&amp;lt;/math&amp;gt;-...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Za delca s spinoma 1 in &amp;lt;math&amp;gt;3/2&amp;lt;/math&amp;gt; &lt;br /&gt;
# zapiši produkno bazo in&lt;br /&gt;
# izračunaj Clebsch-Gordanove koeficiente za razvoj baznih funkcij z dobrim celotnim spinom in celotno &amp;lt;math&amp;gt;z&amp;lt;/math&amp;gt;-komponento spina po produktni bazi. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Delec s spinom &amp;lt;math&amp;gt;S_1=1&amp;lt;/math&amp;gt; se giblje v potencialu delca s spinom &amp;lt;math&amp;gt;S_2=3/2&amp;lt;/math&amp;gt;. Potencial, ki ga čuti, je odvisen od medsebojne orientacije spinov obeh delcev: &amp;lt;math&amp;gt;V(x)=-\lambda\delta(x)\mathbf{S_1}\cdot\mathbf{S_2}. &amp;lt;/math&amp;gt; Določi energije in degeneracije vezanih stanj takega sistema.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Spin_II</id>
		<title>Spin II</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Spin_II"/>
				<updated>2009-05-14T11:39:22Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: Gibanje elektrona v dvodimenzionalnem elektronskem plinu opisuje Hamiltonjan  :&amp;lt;math&amp;gt;H_{0}=\frac{\mathbf{p}^{2}}{2m}&amp;lt;/math&amp;gt;,   kjer je &amp;lt;math&amp;gt;\mathbf{p}=\left(p_{x},p_{y}\right)&amp;lt;/math&amp;gt; s &amp;lt;m...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Gibanje elektrona v dvodimenzionalnem elektronskem plinu opisuje Hamiltonjan&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
:&amp;lt;math&amp;gt;H_{0}=\frac{\mathbf{p}^{2}}{2m}&amp;lt;/math&amp;gt;, &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
kjer je &amp;lt;math&amp;gt;\mathbf{p}=\left(p_{x},p_{y}\right)&amp;lt;/math&amp;gt; s &amp;lt;math&amp;gt;p_{x}=-i\hbar\partial_{x}&amp;lt;/math&amp;gt; in &amp;lt;math&amp;gt;p_{y}=-i\hbar\partial_{y}&amp;lt;/math&amp;gt; operator gibalne količine delca. Določi lastne energije in zapiši lastne funkcije elektrona v dvodimenzionalnem elektronskem plinu!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V nekaterih sistemih igra pomembno vlogo tudi sklopitev med tirno in spinsko vrtilno količino elektrona. Take sisteme opišemo z Rashbinim Hamiltonijanom &lt;br /&gt;
:&amp;lt;math&amp;gt;H=H_{0}+\lambda\left(\sigma_{x}p_{y}-\sigma_{y}p_{x}\right)&amp;lt;/math&amp;gt;, &lt;br /&gt;
kjer sta &amp;lt;math&amp;gt;\sigma_{x}&amp;lt;/math&amp;gt; in &amp;lt;math&amp;gt;\sigma_{y}&amp;lt;/math&amp;gt; Paulijevi matriki. Kakšne so lastne energije in lastne funkcije elektrona, katerega gibanje opisuje Rashbin Hamiltonjan? Namig: Kot nastavek uporabi spinor &lt;br /&gt;
:&amp;lt;math&amp;gt;\psi\left(\mathbf{r}\right)=\left(\begin{array}{c}a\\b\end{array}\right)e^{i\mathbf{k}\cdot\mathbf{r}}&amp;lt;/math&amp;gt;, &lt;br /&gt;
kjer je &amp;lt;math&amp;gt;\mathbf{r}=\left(x,y\right)&amp;lt;/math&amp;gt; položaj delca. V katero smer je obrnjen spin elektrona v lastnih stanjih, ki jih opisuje zgornji nastavek?&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Spin_I</id>
		<title>Spin I</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Spin_I"/>
				<updated>2009-04-23T11:26:57Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: #Poišči valovno funkcijo delca s spinom 1/2, pri kateri je spin delca usmerjen v določeno smer v prostoru. #Pokaži, da je vsaka valovna funkcija delca s spinom 1/2 lastna funkcija oper...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;#Poišči valovno funkcijo delca s spinom 1/2, pri kateri je spin delca usmerjen v določeno smer v prostoru.&lt;br /&gt;
#Pokaži, da je vsaka valovna funkcija delca s spinom 1/2 lastna funkcija operatorja neke projekcije spina.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Vrtilna_koli%C4%8Dina_III</id>
		<title>Vrtilna količina III</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Vrtilna_koli%C4%8Dina_III"/>
				<updated>2009-04-23T11:26:03Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: *Zapiši operator vrtilne količine delca z vrtilno količino &amp;lt;math&amp;gt;l=1&amp;lt;/math&amp;gt; v matrični obliki v bazi z dobro komponento z vrtilne količine. *Zapiši operator, ki valovno funkcijo z &amp;lt;m...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;*Zapiši operator vrtilne količine delca z vrtilno količino &amp;lt;math&amp;gt;l=1&amp;lt;/math&amp;gt; v matrični obliki v bazi z dobro komponento z vrtilne količine.&lt;br /&gt;
*Zapiši operator, ki valovno funkcijo z &amp;lt;math&amp;gt;l=1&amp;lt;/math&amp;gt; zavrti za kot &amp;lt;math&amp;gt;\phi&amp;lt;/math&amp;gt; okoli osi y.&lt;br /&gt;
*Izračunaj valovno funkcijo delca, katerega vrtilna količina kaže v ravnini xz pod kotom &amp;lt;math&amp;gt;\phi&amp;lt;/math&amp;gt; glede na os z.&lt;br /&gt;
*Izračunaj pričakovano vrednost komponente z vrtilne količine v tem stanju.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Vrtilna_koli%C4%8Dina_II</id>
		<title>Vrtilna količina II</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Vrtilna_koli%C4%8Dina_II"/>
				<updated>2009-04-16T11:11:55Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: Delec je v stanju z valovno funkcijo &amp;lt;math&amp;gt;\psi(\mathbf{r})=Ax^2e^{-\lambda r}&amp;lt;/math&amp;gt;.  * S kolikšno verjetnostjo pri meritvi komponente z vrtilne količine delca izmerimo vrednost 0? * K...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Delec je v stanju z valovno funkcijo &amp;lt;math&amp;gt;\psi(\mathbf{r})=Ax^2e^{-\lambda r}&amp;lt;/math&amp;gt;. &lt;br /&gt;
* S kolikšno verjetnostjo pri meritvi komponente z vrtilne količine delca izmerimo vrednost 0?&lt;br /&gt;
* Kateri so možni rezultati pri meritvi kvadrata velikosti vrtilne količine? Kakšne so verjetnosti za posamezne rezultate meritve?&lt;br /&gt;
* S kolikšno verjetnostjo pri meritvi komponente z vrtilne količine delca izmerimo vrednost 0, če smo prej izmerili kvadrat vrtilne količine?&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Vrtilna_koli%C4%8Dina_I</id>
		<title>Vrtilna količina I</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Vrtilna_koli%C4%8Dina_I"/>
				<updated>2009-04-15T10:52:21Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: Delec z vrtilno količino l = 1, ki se giblje v krogelno simetričnem potencialu, je v stanju m = 1. Ob t = 0 vklopimo homogeno magnetno polje v ravnini xz pod kotom &amp;lt;math&amp;gt;\phi\;&amp;lt;/math&amp;gt; gl...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Delec z vrtilno količino l = 1, ki se giblje v krogelno simetričnem potencialu, je v stanju m = 1. Ob t = 0 vklopimo homogeno magnetno polje v ravnini xz pod kotom &amp;lt;math&amp;gt;\phi\;&amp;lt;/math&amp;gt; glede na os z. Kakšna je časovna odvisnost pričakovane vrednosti vrtilne količine?&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Dvodimenzionalni_harmonski_oscilator</id>
		<title>Dvodimenzionalni harmonski oscilator</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Dvodimenzionalni_harmonski_oscilator"/>
				<updated>2009-04-15T10:51:40Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Obravnavaj lastna stanja dvodimenzionalnega harmonskega oscilatorja &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;math&amp;gt;H=\frac{\mathbf{p^2}}{2m}+\frac{1}{2}a_x x^2+\frac{1}{2}a_y y^2 &amp;lt;/math&amp;gt;. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V primeru, ko je &amp;lt;math&amp;gt;a_x=a_y&amp;lt;/math&amp;gt;, poišči taka lastna stanja, ki so hkrati tudi lastna stanja operatorja vrtilne količine okoli osi  &amp;lt;math&amp;gt;z&amp;lt;/math&amp;gt; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;math&amp;gt;L_z=-i\hbar\frac{\partial}{\partial \varphi}&amp;lt;/math&amp;gt;.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Koherentna_stanja_harmonskega_oscilatorja_II</id>
		<title>Koherentna stanja harmonskega oscilatorja II</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Koherentna_stanja_harmonskega_oscilatorja_II"/>
				<updated>2009-04-01T16:14:36Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: Delec z nabojem &amp;lt;math&amp;gt;e&amp;lt;/math&amp;gt; je v osnovnem stanju harmonskega oscilatorja &amp;lt;math&amp;gt;H=\frac{p^2}{2m}+\frac{kx^2}{2}&amp;lt;/math&amp;gt;. Ob &amp;lt;math&amp;gt;t=0&amp;lt;/math&amp;gt; v trenutku vključimo homogeno električno pol...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Delec z nabojem &amp;lt;math&amp;gt;e&amp;lt;/math&amp;gt; je v osnovnem stanju harmonskega oscilatorja &amp;lt;math&amp;gt;H=\frac{p^2}{2m}+\frac{kx^2}{2}&amp;lt;/math&amp;gt;. Ob &amp;lt;math&amp;gt;t=0&amp;lt;/math&amp;gt; v trenutku vključimo homogeno električno polje &amp;lt;math&amp;gt;E&amp;lt;/math&amp;gt;. Kako se s časom spreminjajo pričakovane vrednosti položaja, gibalne količine in energije delca?&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Koherentna_stanja_harmonskega_oscilatorja_I</id>
		<title>Koherentna stanja harmonskega oscilatorja I</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Koherentna_stanja_harmonskega_oscilatorja_I"/>
				<updated>2009-04-01T16:14:07Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: Za delec v koherentnem stanju &amp;lt;math&amp;gt;a\left|z\right\rangle=z\left|z\right\rangle&amp;lt;/math&amp;gt; harmonskega oscilatorja &amp;lt;math&amp;gt;H=\hbar\omega\left(a^\dagger a+\frac{1}{2}\right)&amp;lt;/math&amp;gt;  # izračnuja ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Za delec v koherentnem stanju &amp;lt;math&amp;gt;a\left|z\right\rangle=z\left|z\right\rangle&amp;lt;/math&amp;gt; harmonskega oscilatorja &amp;lt;math&amp;gt;H=\hbar\omega\left(a^\dagger a+\frac{1}{2}\right)&amp;lt;/math&amp;gt; &lt;br /&gt;
# izračnuja časovni razvoj valovne funkcije,&lt;br /&gt;
# izračunaj nedoločenosti položaja in gibalne količine delca,&lt;br /&gt;
# zapiši valovno funkcijo v koordinatni reprezentaciji.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Harmonski_oscilator</id>
		<title>Harmonski oscilator</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Harmonski_oscilator"/>
				<updated>2009-04-01T16:12:19Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: # Kako se s časom spreminjata pričakovani vrednosti operatorjev &amp;lt;math&amp;gt;x&amp;lt;/math&amp;gt; in &amp;lt;math&amp;gt;x^2&amp;lt;/math&amp;gt; v stanju &amp;lt;math&amp;gt;\left|\psi,0\right\rangle=\frac{1}{\sqrt{2}}\left(\left|0\right\rangle+\...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;# Kako se s časom spreminjata pričakovani vrednosti operatorjev &amp;lt;math&amp;gt;x&amp;lt;/math&amp;gt; in &amp;lt;math&amp;gt;x^2&amp;lt;/math&amp;gt; v stanju &amp;lt;math&amp;gt;\left|\psi,0\right\rangle=\frac{1}{\sqrt{2}}\left(\left|0\right\rangle+\left|1\right\rangle\right)&amp;lt;/math&amp;gt; harmonskega oscilatorja &amp;lt;math&amp;gt;H=\frac{p^2}{2m}+\frac{kx^2}{2}&amp;lt;/math&amp;gt;?&lt;br /&gt;
# S pomočjo anihilacijskega in kreacijskega operatorja določi valovni funkciji osnovnega in prvega vzbujenega stanja harmonskega oscilatorja v koordinatni reprezentaciji.&lt;br /&gt;
# Izračunaj časovno odvisnost anihilacijskega operatorja &amp;lt;math&amp;gt;a(t)=e^{\frac{iHt}{\hbar}}ae^{-\frac{iHt}{\hbar}}&amp;lt;/math&amp;gt; in rezultat uporabi za izračun količin iz naloge 1.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Meritev</id>
		<title>Meritev</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Meritev"/>
				<updated>2009-04-01T16:08:10Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Obravnavaj delec v harmonskem oscilatorju. Ob &amp;lt;math&amp;gt;t=0&amp;lt;/math&amp;gt; je delec v stanju &amp;lt;math&amp;gt;|D\rangle=(|0\rangle+|1\rangle)/\sqrt{2}&amp;lt;/math&amp;gt;, v katerem je verjetnostna gostota v območju &amp;lt;math&amp;gt;x&amp;gt;0&amp;lt;/math&amp;gt; večja kot v območju &amp;lt;math&amp;gt;x&amp;lt;0&amp;lt;/math&amp;gt;. Obratno velja za stanje &amp;lt;math&amp;gt;|L\rangle=(|0\rangle-|1\rangle)/\sqrt{2}&amp;lt;/math&amp;gt;.&lt;br /&gt;
# Izračunaj časovni razvoj valovne funkcije delca.&lt;br /&gt;
# Pokaži, da sta &amp;lt;math&amp;gt;P_L=|L\rangle\langle L|&amp;lt;/math&amp;gt; in &amp;lt;math&amp;gt;P_D=|D\rangle\langle D|&amp;lt;/math&amp;gt; operatorja meritve v obravnavanem dvonivojskem sistemu (za operatorje meritve velja &amp;lt;math&amp;gt;\sum P_n=I&amp;lt;/math&amp;gt; in &amp;lt;math&amp;gt;P_n P_m=\delta_{nm}P_n&amp;lt;/math&amp;gt;).&lt;br /&gt;
# Kolikšna je verjetnost, da se po meritvi ob času &amp;lt;math&amp;gt;t&amp;lt;/math&amp;gt; delec nahaja v levem (desnem) delu potencialne jame? V kakšnem stanju je delec takoj po meritvi v vsakem od obeh primerov?&lt;br /&gt;
# Kolikšna je verjetnost, da se po meritvi ob času &amp;lt;math&amp;gt;t&amp;lt;/math&amp;gt; delec nahaja v levem (desnem) delu potencialne jame, če smo pred tem opravili enako meritev ob časih &amp;lt;math&amp;gt;\frac{t}{n}&amp;lt;/math&amp;gt;, &amp;lt;math&amp;gt;2\frac{t}{n}&amp;lt;/math&amp;gt;, ..., &amp;lt;math&amp;gt;(n-1)\frac{t}{n}&amp;lt;/math&amp;gt;, kjer gre &amp;lt;math&amp;gt;n\rightarrow\infty&amp;lt;/math&amp;gt;?&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Heisenbergovo_na%C4%8Delo_nedolo%C4%8Denosti_II</id>
		<title>Heisenbergovo načelo nedoločenosti II</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Heisenbergovo_na%C4%8Delo_nedolo%C4%8Denosti_II"/>
				<updated>2009-03-19T20:43:54Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;# S pomočjo principa nedoločenosti za lego in gibalno količino oceni energijo osnovnega stanja harmonskega oscilatorja (&amp;lt;math&amp;gt;H=\frac{p^2}{2m}+\frac{kx^2}{2}&amp;lt;/math&amp;gt;).&lt;br /&gt;
# Dokaži Baker-Hausdorffovo identiteto: &amp;lt;math&amp;gt;e^A B e^{-A}=B+[A,B]+\frac{1}{2!}[A,[A,B]]+{\ldots}&amp;lt;/math&amp;gt;.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Valovni_paket_II</id>
		<title>Valovni paket II</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Valovni_paket_II"/>
				<updated>2009-03-19T20:42:24Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: Izračunaj časovni razvoj valovnega paketa za delec, ki se giblje v konstantnem potencialu.&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Izračunaj časovni razvoj valovnega paketa za delec, ki se giblje v konstantnem potencialu.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Valovni_paket_I</id>
		<title>Valovni paket I</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Valovni_paket_I"/>
				<updated>2009-03-12T13:23:29Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: Poišči valovno funkcijo z minimalnim produktom nedoločenosti položaja delca in njegove gibalne količine.&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Poišči valovno funkcijo z minimalnim produktom nedoločenosti položaja delca in njegove gibalne količine.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Heisenbergovo_na%C4%8Delo_nedolo%C4%8Denosti</id>
		<title>Heisenbergovo načelo nedoločenosti</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Heisenbergovo_na%C4%8Delo_nedolo%C4%8Denosti"/>
				<updated>2009-03-12T13:23:04Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: - prestavitev [[Heisenbergovo načelo nedoločenosti]] na [[Heisenbergovo načelo nedoločenosti I]]&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Izpelji Heisenbergov princip nedoločenosti za produkt nedoločenosti dveh opazljivk.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Sipanje_na_delta_potencialu</id>
		<title>Sipanje na delta potencialu</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Sipanje_na_delta_potencialu"/>
				<updated>2009-03-05T12:16:49Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: # Izpelji operator toka in izračunaj njegovo pričakovano vrednost. # Za delec v potencialu &amp;lt;math&amp;gt;V\left(x\right)=-\lambda\delta\left(x\right)&amp;lt;/math&amp;gt; #* izračunaj amplitudi za prepustnos...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;# Izpelji operator toka in izračunaj njegovo pričakovano vrednost.&lt;br /&gt;
# Za delec v potencialu &amp;lt;math&amp;gt;V\left(x\right)=-\lambda\delta\left(x\right)&amp;lt;/math&amp;gt;&lt;br /&gt;
#* izračunaj amplitudi za prepustnost in odbojnost in nariši prepustnost v odvisnosti od energije delca&lt;br /&gt;
#* iz amplitud za prepustnost in odbojnost določi energije in valovne funkcije vezanih stanj&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>193.2.4.4</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Delta_potencial_III</id>
		<title>Delta potencial III</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Delta_potencial_III"/>
				<updated>2009-03-05T12:15:50Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: Obravnavaj vezana stanja delca v potencialu &amp;lt;math&amp;gt;V(x)=-\lambda\delta(x+a/2)-\lambda\delta(x-a/2)&amp;lt;/math&amp;gt;. #Zapiši nastavek za valovne funkcije vezanih stanj in robne pogoje. Izpelji enač...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Obravnavaj vezana stanja delca v potencialu &amp;lt;math&amp;gt;V(x)=-\lambda\delta(x+a/2)-\lambda\delta(x-a/2)&amp;lt;/math&amp;gt;.&lt;br /&gt;
#Zapiši nastavek za valovne funkcije vezanih stanj in robne pogoje. Izpelji enačbo, ki določa lastne energije vezanih stanj delca.&lt;br /&gt;
#Dokaži, da pri vsakem razmiku &amp;lt;math&amp;gt;a&amp;lt;/math&amp;gt; obstaja vezano stanje. Kdaj obstajata dve vezani stanji?&lt;br /&gt;
#Določi energijo osnovnega stanja, če je &amp;lt;math&amp;gt;a&amp;lt;/math&amp;gt; zelo velik ali zelo majhen.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>193.2.4.4</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Delta_potencial_I</id>
		<title>Delta potencial I</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Delta_potencial_I"/>
				<updated>2009-02-26T11:01:05Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: # Poišči transcendentni enačbi, ki določata lastne energije delca v lihih in sodih lastnih stanjih končne potencialne jame s širino &amp;lt;math&amp;gt;a&amp;lt;/math&amp;gt; in višino &amp;lt;math&amp;gt;V_0&amp;lt;/math&amp;gt;, in ju ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;# Poišči transcendentni enačbi, ki določata lastne energije delca v lihih in sodih lastnih stanjih končne potencialne jame s širino &amp;lt;math&amp;gt;a&amp;lt;/math&amp;gt; in višino &amp;lt;math&amp;gt;V_0&amp;lt;/math&amp;gt;, in ju grafično reši.&lt;br /&gt;
# Poišči lastne energije in lastne funkcije v limiti &amp;lt;math&amp;gt;a\rightarrow 0&amp;lt;/math&amp;gt; pri čemer je &amp;lt;math&amp;gt;V_0 a&amp;lt;/math&amp;gt; konstanten.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Delta_potencial_II</id>
		<title>Delta potencial II</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Delta_potencial_II"/>
				<updated>2009-02-26T10:59:59Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: Za delec v potencialu &amp;lt;math&amp;gt;V(x)=-\lambda\delta(x)&amp;lt;/math&amp;gt; # določi energije in valovne funkcije vezanih stanj # izračunaj produkt nedoločenosti položaja in gibalne količine delca v os...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Za delec v potencialu &amp;lt;math&amp;gt;V(x)=-\lambda\delta(x)&amp;lt;/math&amp;gt;&lt;br /&gt;
# določi energije in valovne funkcije vezanih stanj&lt;br /&gt;
# izračunaj produkt nedoločenosti položaja in gibalne količine delca v osnovnem stanju&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Vezana_stanja_kon%C4%8Dne_potencialne_jame</id>
		<title>Vezana stanja končne potencialne jame</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Vezana_stanja_kon%C4%8Dne_potencialne_jame"/>
				<updated>2009-02-25T17:47:19Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: # Poišči transcendentni enačbi, ki določata lastne energije delca v lihih in sodih lastnih stanjih končne potencialne jame s širino &amp;lt;math&amp;gt;a&amp;lt;/math&amp;gt; in višino &amp;lt;math&amp;gt;V_0&amp;lt;/math&amp;gt;, in ju ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;# Poišči transcendentni enačbi, ki določata lastne energije delca v lihih in sodih lastnih stanjih končne potencialne jame s širino &amp;lt;math&amp;gt;a&amp;lt;/math&amp;gt; in višino &amp;lt;math&amp;gt;V_0&amp;lt;/math&amp;gt;, in ju grafično reši.&lt;br /&gt;
# Poišči pogoj za obstoj prvega vzbujenega stanja.&lt;br /&gt;
# Določi lastne energije v limiti &amp;lt;math&amp;gt;V_0\rightarrow\infty&amp;lt;/math&amp;gt;.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Neskon%C4%8Dna_potencialna_jama</id>
		<title>Neskončna potencialna jama</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki7/index.php/Neskon%C4%8Dna_potencialna_jama"/>
				<updated>2009-02-25T17:42:57Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Povzetek urejanja: New page: # Pokaži, da imajo lastne funkcije dobro določeno parnost - so ali sode ali lihe,  če je potencial sod &amp;lt;math&amp;gt;V\left(-x\right)=V\left(x\right)&amp;lt;/math&amp;gt; in so lastna stanja nedegenerirana. ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;# Pokaži, da imajo lastne funkcije dobro določeno parnost - so ali sode ali lihe,  če je potencial sod &amp;lt;math&amp;gt;V\left(-x\right)=V\left(x\right)&amp;lt;/math&amp;gt; in so lastna stanja nedegenerirana.  &lt;br /&gt;
# Poišči lastne energije in lastne funkcije delca v neskončni potencialni jami z dolžino &amp;lt;math&amp;gt;a&amp;lt;/math&amp;gt;.&lt;br /&gt;
# Delec v neskončni potencialni jami z dolžino &amp;lt;math&amp;gt;a&amp;lt;/math&amp;gt; ob času &amp;lt;math&amp;gt;t=0&amp;lt;/math&amp;gt; opišemo z valovno funkcijo&lt;br /&gt;
#:&amp;lt;math&amp;gt;\psi(x)=A\left(\cos\frac{\pi x}{a}+\frac{1}{2}\sin\frac{2\pi x}{a}\right) &amp;lt;/math&amp;gt;.&lt;br /&gt;
#* Normaliziraj valovno funkcijo.&lt;br /&gt;
#* Izračunaj časovni razvoj valovne funkcije.&lt;br /&gt;
#* Kako se s časom spreminja verjetnost, da se delec nahaja v desni polovici potencialne jame?&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	</feed>