Gostota stanj in stisljivost elektronskega plina

Iz Fizika trdne snovi 2007 - 2008

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
Redakcija: 21:57, 3 oktober 2008 (spremeni)
78.46.88.202 (Pogovor)
(SgJlDpohKLLMnUIbYfZ)
← Pojdi na prejšnje urejanje
Trenutna redakcija (09:58, 7 oktober 2008) (spremeni) (undo)
Asistent (Pogovor | prispevki)
m (vrnitev sprememb uporabnika »78.46.88.202« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »89.212.12.20«)
 
Vrstica 1: Vrstica 1:
-yYIQIl <a href="http://jqszmqryzfvy.com/">jqszmqryzfvy</a>, [url=http://ltkyxzccsqzn.com/]ltkyxzccsqzn[/url], [link=http://cbqntuxbywdz.com/]cbqntuxbywdz[/link], http://esznquziiwjm.com/+==Naloga==
 + 
 +Izračunaj gostoto stanj in stisljivost Fermijevega plina elektronov v treh, dveh in eni razsežnosti.
 + 
 + 
 +==Gostota stanj==
 + 
 + 
 +===3D===
 + 
 +Obravnavamo plin elektronov, zaprtih v kocko z robom ''L'' in prostornino ''V = L<sup>3</sup>''.
 +Gostota stanj ''g(ε)'' pove, koliko delcev v sistemu ima dano energijo ''ε'':
 + 
 +<math>
 +g(\varepsilon)=\frac{dN(\varepsilon)}{d\varepsilon}.
 +</math>
 + 
 +Stanja z dano energijo ''ε(k)'' v prostoru valovnih vektorjev ''k''
 +ležijo v krogelni lupini debeline ''dk'' s prostornino
 + 
 +<math>
 +dV_k = 4 \pi k^2 dk \ ,
 +</math>
 + 
 +vsako stanje v njej pa zaseda
 + 
 +<math>
 +V_{k0}=\Bigl(\frac{2 \pi}{L}\Bigr)^3 = \frac{(2\pi)^3}{V}
 +</math>
 + 
 +prostora. V vsakem stanju se lahko nahajata dva elektrona z nasprotnim spinom,
 +tako da za gostoto stanj dobimo
 + 
 +<math>
 +g(\varepsilon) = 2 \frac{dV_k(\varepsilon)}{d\varepsilon V_{k0}} =
 +\frac{2V}{(2\pi)^3} \frac{4 \pi k^2 dk}{d\varepsilon} =
 +\frac{V}{\pi^2}\frac{k^2dk}{d\varepsilon}.
 +</math>
 + 
 +Da jo izrazimo le z energijo, upoštevamo zvezo
 + 
 +<math>
 +\varepsilon = \frac{\hbar^2k^2}{2m}
 +</math>
 + 
 +in njen odvod
 + 
 +<math>
 +\frac{d\varepsilon}{dk} = \frac{\hbar^2k}{m},
 +</math>
 + 
 +pa dobimo končno obliko
 + 
 +<math>
 +g(\varepsilon) = \frac{V\sqrt{2m^3\varepsilon}}{\pi^2 \hbar^3} .
 +</math>
 + 
 +Gostota stanj v treh razsežnostih z energijo korensko narašča.
 + 
 + 
 +===2D===
 + 
 +Tokrat so elektroni omejeni na površino ''S'' s stranicama ''L''.
 +Stanja z enako energijo sedaj ležijo na kolobarju s površino
 + 
 +<math>
 +dS_k = 2 \pi k dk \ ,
 +</math>
 + 
 +od katere je vsakemu pripada
 + 
 +<math>
 +S_{k0} = \Bigl(\frac{2\pi}{L}\Bigr)^2 = \frac{(2\pi)^2}{S}.
 +</math>
 + 
 +Zveza med energijo in valovnim vektorjem je seveda za vse razsežnosti enaka,
 +tako da za gostoto stanj dobimo
 + 
 +<math>
 +g(\varepsilon) = 2 \frac{dS_k(\varepsilon)}{d\varepsilon S_{k0}} =
 +\frac{Sm}{\pi\hbar^2}.
 +</math>
 + 
 +V dveh dimenzijah torej ni odvisna od energije.
 + 
 + 
 +===1D===
 + 
 +Če se elektroni lahko gibljejo le po daljici dolžine ''L'',
 +namesto krogelne lupine oz. kolobarja stanj z določeno energijo
 +ostaneta le še dva intervala
 + 
 +<math>
 +dL_k = 2dk \ ,
 +</math>
 + 
 +posamezno stanje pa zavzema
 + 
 +<math>
 +L_{k0}=\frac{2\pi}{L}.
 +</math>
 + 
 +Gostota stanj je v tem primeru enaka
 + 
 +<math>
 +g(\varepsilon) = 2 \frac{dL_k(\varepsilon)}{d\varepsilon L_{k0}} =
 +\frac{L}{\pi\hbar} \sqrt{\frac{2m}{\varepsilon}},
 +</math>
 + 
 +torej z naraščajčo energijo pada.
 + 
 + 
 +==Stisljivost==
 + 
 +Stisljivost opazovanega sistema je količina, ki pove, za koliko se mu zmanjša prostornina ''V'',
 +če malo povečamo tlak ''p'', v primerjavi z začetno prostornino:
 + 
 +<math>
 +\chi = -\frac{1}{V} \frac{\partial V}{\partial p}.
 +</math>
 + 
 +V tem primeru bo prikladneje izračunati njeno obratno vrednost - modul stisljivosti ''K''
 + 
 +<math>
 +K = \frac{1}{\chi} = -V \frac{\partial p}{\partial V},
 +</math>
 + 
 +saj bomo tlak dobili iz definicije
 + 
 +<math>
 +p = - \frac{\partial E}{\partial V},
 +</math>
 + 
 +torej iz povečanja energije sistema ''E'' ob zmanjšaju njegove prostornine.
 +Energijo izračunamo tako, da seštejemo prispevke vseh delcev.
 +Ti pri temperaturi T = 0 zasedajo stanja do Fermijeve energije ''ε<sub>F</sub>'':
 + 
 +<math>
 +E = \int_0^{\varepsilon_F} g(\varepsilon) \varepsilon d\varepsilon
 += \frac{2}{5} \frac{\sqrt{2m^3}}{\pi^2\hbar^3} V\varepsilon_F^{5/2},
 +</math>
 + 
 +kjer pa je tudi Fermijeva energija odvisna od prostornine.
 +V ''k'' prostoru ''N'' delcev zaseda stanja do ''k<sub>F</sub>'', ki ustreza ''ε<sub>F</sub>'':
 + 
 +<math>
 +N = 2 \frac{V_{kF}}{V_{k0}} = 2 \frac{4\pi k_F^3}{3} \Bigl(\frac{L}{2\pi}\Bigr)^3
 += \frac{V k_F^3}{3\pi^2},
 +</math>
 + 
 +od koder lahko izrazimo Fermijev valovni vektor in ga nadomestimo s Fermijevo energijo
 + 
 +<math>
 +\varepsilon_F = \frac{\hbar^2 k_F^2}{2m}=
 +\frac{\hbar^2}{2m} \Bigl(3\pi^2 \frac{N}{V}\Bigr)^{2/3}.
 +</math>
 + 
 +Ko dobljeno vstavimo nazaj v izraz za celotno energijo, ostane
 + 
 +<math>
 +E = \frac{3}{5}\varepsilon_F N \propto V^{-2/3}.
 +</math>
 + 
 +Tlak sedaj dobimo z odvajanjem energije
 + 
 +<math>
 +p = + \frac{3}{5}\frac{2}{3}\varepsilon_F\frac{N}{V} = \frac{2}{5} \varepsilon_F n \propto V^{-5/3},
 +</math>
 + 
 +kjer je ''n'' številska gostota delcev. Stisljivostni modul sledi s še enim odvodom
 + 
 +<math>
 +K = + V \frac{2}{5}\frac{5}{3}\varepsilon_F\frac{N}{V^2} = \frac{2}{3} \varepsilon_F n = \frac{5}{3}p.
 +</math>
 + 
 + 
 + 
 +V dveh oz. eni razsežnosti je ob upoštevanju drugačne gostote stanj in
 +smiselno spremenjenih definicijah tlaka in stisljivosti postopek povsem enak.
 +Rezultati so zbrani v spodnji preglednici.
 + 
 + 
 +==Povzetek==
 + 
 + 
 + 
 + 
 +{| class="wikitable" style="text-align:center" border="1"
 +|-style="height:40px"
 +!width="60"|
 +!width="150"| 3D
 +!width="150"| 2D
 +!width="150"| 1D
 +|-style="height:60px"
 +! <math> n \ </math>
 +| <math> \frac{N}{V} </math>
 +| <math> \frac{N}{S} </math>
 +| <math> \frac{N}{L} </math>
 +|-style="height:60px"
 +! <math> g(\varepsilon) </math>
 +| <math> \frac{V\sqrt{2m^3\varepsilon}}{\pi^2 \hbar^3} </math>
 +| <math> \frac{Sm}{\pi\hbar^2} </math>
 +| <math> \frac{L}{\pi\hbar} \sqrt{\frac{2m}{\varepsilon}} </math>
 +|-style="height:60px"
 +! <math> \varepsilon_F </math>
 +| <math> \frac{\hbar^2}{2m} (3\pi^2 n)^{2/3} </math>
 +| <math> \frac{\pi\hbar^2}{m} n </math>
 +| <math> \frac{\pi\hbar^2}{8m} n^2 </math>
 +|-style="height:60px"
 +! <math> E \ </math>
 +| <math> \frac{3}{5} \varepsilon_F N </math>
 +| <math> \frac{1}{2} \varepsilon_F N </math>
 +| <math> \frac{1}{3} \varepsilon_F N </math>
 +|-style="height:60px"
 +! <math> p \ </math>
 +| <math> \frac{2}{5} \varepsilon_F n </math>
 +| <math> \frac{1}{2} \varepsilon_F n </math>
 +| <math> \frac{2}{3} \varepsilon_F n </math>
 +|-style="height:60px"
 +! <math> K \ </math>
 +| <math> \frac{5}{3} p </math>
 +| <math> 2p \ </math>
 +| <math> 3p \ </math>
 +|}

Trenutna redakcija

Vsebina

[spremeni] Naloga

Izračunaj gostoto stanj in stisljivost Fermijevega plina elektronov v treh, dveh in eni razsežnosti.


[spremeni] Gostota stanj

[spremeni] 3D

Obravnavamo plin elektronov, zaprtih v kocko z robom L in prostornino V = L3. Gostota stanj g(ε) pove, koliko delcev v sistemu ima dano energijo ε:

g(\varepsilon)=\frac{dN(\varepsilon)}{d\varepsilon}.

Stanja z dano energijo ε(k) v prostoru valovnih vektorjev k ležijo v krogelni lupini debeline dk s prostornino

dV_k = 4 \pi k^2 dk \ ,

vsako stanje v njej pa zaseda

V_{k0}=\Bigl(\frac{2 \pi}{L}\Bigr)^3 = \frac{(2\pi)^3}{V}

prostora. V vsakem stanju se lahko nahajata dva elektrona z nasprotnim spinom, tako da za gostoto stanj dobimo

g(\varepsilon) = 2 \frac{dV_k(\varepsilon)}{d\varepsilon V_{k0}} =  \frac{2V}{(2\pi)^3} \frac{4 \pi k^2 dk}{d\varepsilon} = \frac{V}{\pi^2}\frac{k^2dk}{d\varepsilon}.

Da jo izrazimo le z energijo, upoštevamo zvezo

\varepsilon =  \frac{\hbar^2k^2}{2m}

in njen odvod

\frac{d\varepsilon}{dk} = \frac{\hbar^2k}{m},

pa dobimo končno obliko

g(\varepsilon) = \frac{V\sqrt{2m^3\varepsilon}}{\pi^2 \hbar^3} .

Gostota stanj v treh razsežnostih z energijo korensko narašča.


[spremeni] 2D

Tokrat so elektroni omejeni na površino S s stranicama L. Stanja z enako energijo sedaj ležijo na kolobarju s površino

dS_k = 2 \pi k dk \ ,

od katere je vsakemu pripada

S_{k0} = \Bigl(\frac{2\pi}{L}\Bigr)^2 = \frac{(2\pi)^2}{S}.

Zveza med energijo in valovnim vektorjem je seveda za vse razsežnosti enaka, tako da za gostoto stanj dobimo

g(\varepsilon) = 2 \frac{dS_k(\varepsilon)}{d\varepsilon S_{k0}} =  \frac{Sm}{\pi\hbar^2}.

V dveh dimenzijah torej ni odvisna od energije.


[spremeni] 1D

Če se elektroni lahko gibljejo le po daljici dolžine L, namesto krogelne lupine oz. kolobarja stanj z določeno energijo ostaneta le še dva intervala

dL_k = 2dk \ ,

posamezno stanje pa zavzema

L_{k0}=\frac{2\pi}{L}.

Gostota stanj je v tem primeru enaka

g(\varepsilon) = 2 \frac{dL_k(\varepsilon)}{d\varepsilon L_{k0}} =  \frac{L}{\pi\hbar} \sqrt{\frac{2m}{\varepsilon}},

torej z naraščajčo energijo pada.


[spremeni] Stisljivost

Stisljivost opazovanega sistema je količina, ki pove, za koliko se mu zmanjša prostornina V, če malo povečamo tlak p, v primerjavi z začetno prostornino:

\chi = -\frac{1}{V} \frac{\partial V}{\partial p}.

V tem primeru bo prikladneje izračunati njeno obratno vrednost - modul stisljivosti K

K = \frac{1}{\chi} = -V \frac{\partial p}{\partial V},

saj bomo tlak dobili iz definicije

p = - \frac{\partial E}{\partial V},

torej iz povečanja energije sistema E ob zmanjšaju njegove prostornine. Energijo izračunamo tako, da seštejemo prispevke vseh delcev. Ti pri temperaturi T = 0 zasedajo stanja do Fermijeve energije εF:

E = \int_0^{\varepsilon_F} g(\varepsilon) \varepsilon d\varepsilon = \frac{2}{5} \frac{\sqrt{2m^3}}{\pi^2\hbar^3} V\varepsilon_F^{5/2},

kjer pa je tudi Fermijeva energija odvisna od prostornine. V k prostoru N delcev zaseda stanja do kF, ki ustreza εF:

N = 2 \frac{V_{kF}}{V_{k0}} = 2 \frac{4\pi k_F^3}{3} \Bigl(\frac{L}{2\pi}\Bigr)^3  = \frac{V k_F^3}{3\pi^2},

od koder lahko izrazimo Fermijev valovni vektor in ga nadomestimo s Fermijevo energijo

\varepsilon_F = \frac{\hbar^2 k_F^2}{2m}= \frac{\hbar^2}{2m} \Bigl(3\pi^2 \frac{N}{V}\Bigr)^{2/3}.

Ko dobljeno vstavimo nazaj v izraz za celotno energijo, ostane

E = \frac{3}{5}\varepsilon_F N \propto V^{-2/3}.

Tlak sedaj dobimo z odvajanjem energije

p = + \frac{3}{5}\frac{2}{3}\varepsilon_F\frac{N}{V} = \frac{2}{5} \varepsilon_F n \propto V^{-5/3},

kjer je n številska gostota delcev. Stisljivostni modul sledi s še enim odvodom

K = + V \frac{2}{5}\frac{5}{3}\varepsilon_F\frac{N}{V^2} = \frac{2}{3} \varepsilon_F n = \frac{5}{3}p.


V dveh oz. eni razsežnosti je ob upoštevanju drugačne gostote stanj in smiselno spremenjenih definicijah tlaka in stisljivosti postopek povsem enak. Rezultati so zbrani v spodnji preglednici.


[spremeni] Povzetek

3D 2D 1D
n \ \frac{N}{V} \frac{N}{S} \frac{N}{L}
g(\varepsilon) \frac{V\sqrt{2m^3\varepsilon}}{\pi^2 \hbar^3} \frac{Sm}{\pi\hbar^2} \frac{L}{\pi\hbar} \sqrt{\frac{2m}{\varepsilon}}
\varepsilon_F \frac{\hbar^2}{2m} (3\pi^2 n)^{2/3} \frac{\pi\hbar^2}{m} n \frac{\pi\hbar^2}{8m} n^2
E \ \frac{3}{5} \varepsilon_F N \frac{1}{2} \varepsilon_F N \frac{1}{3} \varepsilon_F N
p \ \frac{2}{5} \varepsilon_F n \frac{1}{2} \varepsilon_F n \frac{2}{3} \varepsilon_F n
K \ \frac{5}{3} p 2p \ 3p \