Fizika trdne snovi 2010 - 2011 - Nove strani [sl]

Specifična toplota mrežnih nihanj

Asistent — Tue, 18 Jun 2013 11:03:57 GMT

Asistent:

http://burana.ijs.si/wiki16/images/8/8b/Kolokvij2_12.pdf, naloga 2c.

==[[Media:Popadic.pdf|Rešitev]]==

Približek skoraj prostih elektronov na kvadratni mreži

Asistent — Mon, 08 Apr 2013 10:50:56 GMT

Asistent: Nova stran: http://burana.ijs.si/wiki16/images/3/36/Kolokvij1_12.pdf, 2. naloga.

http://burana.ijs.si/wiki16/images/3/36/Kolokvij1_12.pdf, 2. naloga.

Sipanje na kubični mreži II

Asistent — Mon, 08 Apr 2013 10:50:36 GMT

Asistent:

http://burana.ijs.si/wiki16/images/3/36/Kolokvij1_12.pdf, 1. naloga.

==[[Media:Cigoj.pdf|Rešitev]]==

Sipanje na kvadratni mreži

Asistent — Mon, 03 Sep 2012 13:21:57 GMT

Asistent:

Na nevtralnem substratu nastane sloj ionskega kristala, ki tvori kvadratno mrežo z medatomsko razdaljo 1 Å. Vzporedno s površino, v smeri ene od stranic kvadratne mreže vpada nemonokromatski snop rentgenskih žarkov z energijami med 4 keV in 9 keV.
* Določi vse kote, pri katerih dobimo Braggove odboje. Izračunaj energije sipanih rentgenskih žarkov.
* Oceni vezavno energijo kristala na enoto površine na osnovi Coulombskih interakcij. Predpostavi, da so ioni v kristalu enkrat ionizirani.

== [[Media:Leban.pdf|Rešitev]] ==

Sipanje na kubični mreži

Asistent — Wed, 20 Jun 2012 10:59:15 GMT

Asistent: Nova stran: Z rentgensko svetlobo valovne dolžine λ = 2 Å merimo z metodo rotacije kristala difraktogram na monokristalu z navadno kubično mrežo z mrežno razdaljo a = 1.5 Å. * Pri katerih si...

Z rentgensko svetlobo valovne dolžine λ = 2 Å merimo z metodo rotacije kristala difraktogram na monokristalu z navadno kubično mrežo z mrežno razdaljo a = 1.5 Å.
* Pri katerih sipalnih kotih opazimo Braggove vrhove?
* Poskus ponovimo tako, da kristal stisnemo v smeri enega od robov osnovne celice. Pri tem se dolžina tega roba osnovne celice zmanjša, a → a(1−p/E) , dolžini ostalih robov pa se povečata, a → a(1+νp/E). Določi Youngov modul E in Poissonovo število ν, če se pri tlaku p = 1 GPa najnižji Braggov vrh razcepi v dva vrhova, ki sta od položaja vrha pri p = 0 odmaknjena <math>{0.515}^\circ</math> in <math>{-0.154}^\circ</math>?

Dopiran polprevodnik

Asistent — Tue, 19 Jun 2012 11:09:02 GMT

Asistent:

V germaniju z energijsko režo 0.67 eV sta efektivni masi elektronov in vrzeli 0.22 in 0.34 mase prostih elektronov. Germanij dopiramo z donorji – atomi arzena z vezavno energijo 0.00127 eV. Pri temperaturi 300 K je z elektroni zasedenih 0.2% donorskih stanj.
* Kje se pri tej temperaturi nahaja kemijski potencial?
* Izračunaj koncentracijo donorskih primesi.
* Oceni, kolikšna je koncentracija vrzeli v valenčnem pasu pri temperaturi 200 K.

== [[Media:Plahuta.pdf|Rešitev]] ==

Mrežna nihanja verige z alternirajočo konstanto vzmeti II

Asistent — Wed, 07 Mar 2012 13:08:12 GMT

Asistent:

Obravnavaj longitudinalna mrežna nihanja enodimenzionalne verige atomov z maso <math>M</math>, kjer so najbližji sosedi povezani z vzmetmi s koeficientom raztezka <math>K_1</math>, drugi najbližji sosedi pa z vzmetmi s koeficientom raztezka <math>K_2</math>.
* Določi primitivno celico kristala.
* Zapiši enačbe gibanja za majhne odmike iz ravnovesnih leg.
* Izračunaj disperzijo mrežnih nihanj.
* Izračunaj hitrost zvoka.
* Izračunaj prispevek mrežnih nihanj k nizkotemperaturni specifični toploti v primeru, ko je <math>K_2=-\frac{1}{4}K_1<0</math>.

== [[Media:nihanja.pdf|Rešitev]] ==

Energijska reža v približku tesne vezi

Asistent — Mon, 05 Mar 2012 14:35:25 GMT

Asistent:

V približku tesne vezi obravnavaj enodimenzionalno verigo atomov z
mrežno razdaljo <math>a=3~\textrm{\AA}</math>. Prekrivalni integral med najbližjimi
sosedi je <math>\gamma=2.5</math> eV. Pri faznem prehodu se vsak drugi atom
v kristalu premakne za <math>x</math> proti svojemu desnemu sosedu. Prekrivalni
integral med premaknjenim atomom in njegovim desnim sosedom se poveča
na <math>\gamma_{D}=\gamma\exp\left(x/a\right)</math>, prekrivalni integral
med premaknjenim atomom in njegovim levim sosedom pa se zmanjša na
<math>\gamma_{L}=\gamma\exp\left(-x/a\right)</math>. Kolikšen je premik <math>x</math>, če je širina energijske reže med elektronskima pasovoma <math>\epsilon_{g}=0.1</math> eV?

== [[Media:Franinovic.pdf|Rešitev]] ==

Hibridizacija sp2

Asistent — Mon, 05 Mar 2012 12:09:45 GMT

Asistent:

== [[Media:Posnjak.pdf|Rešitev]] ==