<?xml version="1.0"?>
<?xml-stylesheet type="text/css" href="http://burana.ijs.si/wiki13/skins/common/feed.css?195"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="sl">
		<id>http://burana.ijs.si/wiki13/index.php?feed=atom&amp;namespace=0&amp;title=Posebno%3ANewPages</id>
		<title>Fizika trdne snovi 2010 - 2011 - Nove strani [sl]</title>
		<link rel="self" type="application/atom+xml" href="http://burana.ijs.si/wiki13/index.php?feed=atom&amp;namespace=0&amp;title=Posebno%3ANewPages"/>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Posebno:NewPages"/>
		<updated>2026-05-06T06:44:05Z</updated>
		<subtitle>Iz Fizika trdne snovi 2010 - 2011</subtitle>
		<generator>MediaWiki 1.14.0</generator>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Specifi%C4%8Dna_toplota_mre%C5%BEnih_nihanj</id>
		<title>Specifična toplota mrežnih nihanj</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Specifi%C4%8Dna_toplota_mre%C5%BEnih_nihanj"/>
				<updated>2013-06-18T11:03:57Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Asistent: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;http://burana.ijs.si/wiki16/images/8/8b/Kolokvij2_12.pdf, naloga 2c.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==[[Media:Popadic.pdf|Rešitev]]==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Pribli%C5%BEek_skoraj_prostih_elektronov_na_kvadratni_mre%C5%BEi</id>
		<title>Približek skoraj prostih elektronov na kvadratni mreži</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Pribli%C5%BEek_skoraj_prostih_elektronov_na_kvadratni_mre%C5%BEi"/>
				<updated>2013-04-08T10:50:56Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Asistent: Nova stran: http://burana.ijs.si/wiki16/images/3/36/Kolokvij1_12.pdf, 2. naloga.&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;http://burana.ijs.si/wiki16/images/3/36/Kolokvij1_12.pdf, 2. naloga.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Sipanje_na_kubi%C4%8Dni_mre%C5%BEi_II</id>
		<title>Sipanje na kubični mreži II</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Sipanje_na_kubi%C4%8Dni_mre%C5%BEi_II"/>
				<updated>2013-04-08T10:50:36Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Asistent: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;http://burana.ijs.si/wiki16/images/3/36/Kolokvij1_12.pdf, 1. naloga.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==[[Media:Cigoj.pdf|Rešitev]]==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Sipanje_na_kvadratni_mre%C5%BEi</id>
		<title>Sipanje na kvadratni mreži</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Sipanje_na_kvadratni_mre%C5%BEi"/>
				<updated>2012-09-03T13:21:57Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Asistent: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Na nevtralnem substratu nastane sloj ionskega kristala, ki tvori kvadratno mrežo z medatomsko razdaljo 1 Å. Vzporedno s površino, v smeri ene od stranic kvadratne mreže vpada nemonokromatski snop rentgenskih žarkov z energijami med 4 keV in 9 keV.&lt;br /&gt;
* Določi vse kote, pri katerih dobimo Braggove odboje. Izračunaj energije sipanih rentgenskih žarkov.&lt;br /&gt;
* Oceni vezavno energijo kristala na enoto površine na osnovi Coulombskih interakcij. Predpostavi, da so ioni v kristalu enkrat ionizirani.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== [[Media:Leban.pdf|Rešitev]] ==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Sipanje_na_kubi%C4%8Dni_mre%C5%BEi</id>
		<title>Sipanje na kubični mreži</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Sipanje_na_kubi%C4%8Dni_mre%C5%BEi"/>
				<updated>2012-06-20T10:59:15Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Asistent: Nova stran: Z rentgensko svetlobo valovne dolžine λ = 2 Å merimo z metodo rotacije kristala difraktogram na monokristalu z navadno kubično mrežo z mrežno razdaljo a = 1.5 Å.  * Pri katerih si...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Z rentgensko svetlobo valovne dolžine λ = 2 Å merimo z metodo rotacije kristala difraktogram na monokristalu z navadno kubično mrežo z mrežno razdaljo a = 1.5 Å. &lt;br /&gt;
* Pri katerih sipalnih kotih opazimo Braggove vrhove?&lt;br /&gt;
* Poskus ponovimo tako, da kristal stisnemo v smeri enega od robov osnovne celice. Pri tem se dolžina tega roba osnovne celice zmanjša, a → a(1−p/E) , dolžini ostalih robov pa se povečata, a → a(1+νp/E). Določi Youngov modul E in Poissonovo število ν, če se pri tlaku p = 1 GPa najnižji Braggov vrh razcepi v dva vrhova, ki sta od položaja vrha pri p = 0 odmaknjena &amp;lt;math&amp;gt;{0.515}^\circ&amp;lt;/math&amp;gt; in &amp;lt;math&amp;gt;{-0.154}^\circ&amp;lt;/math&amp;gt;?&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Dopiran_polprevodnik</id>
		<title>Dopiran polprevodnik</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Dopiran_polprevodnik"/>
				<updated>2012-06-19T11:09:02Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Asistent: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;V germaniju z energijsko režo 0.67 eV sta efektivni masi elektronov in vrzeli 0.22 in 0.34 mase prostih elektronov. Germanij dopiramo z donorji – atomi arzena z vezavno energijo 0.00127 eV. Pri temperaturi 300 K je z elektroni zasedenih 0.2% donorskih stanj.&lt;br /&gt;
* Kje se pri tej temperaturi nahaja kemijski potencial? &lt;br /&gt;
* Izračunaj koncentracijo donorskih primesi.&lt;br /&gt;
* Oceni, kolikšna je koncentracija vrzeli v valenčnem pasu pri temperaturi 200 K.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== [[Media:Plahuta.pdf|Rešitev]] ==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Mre%C5%BEna_nihanja_verige_z_alternirajo%C4%8Do_konstanto_vzmeti_II</id>
		<title>Mrežna nihanja verige z alternirajočo konstanto vzmeti II</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Mre%C5%BEna_nihanja_verige_z_alternirajo%C4%8Do_konstanto_vzmeti_II"/>
				<updated>2012-03-07T13:08:12Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Asistent: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Obravnavaj longitudinalna mrežna nihanja enodimenzionalne verige atomov z maso &amp;lt;math&amp;gt;M&amp;lt;/math&amp;gt;, kjer so najbližji sosedi povezani z vzmetmi s koeficientom raztezka &amp;lt;math&amp;gt;K_1&amp;lt;/math&amp;gt;, drugi najbližji sosedi pa z vzmetmi s koeficientom raztezka &amp;lt;math&amp;gt;K_2&amp;lt;/math&amp;gt;.&lt;br /&gt;
* Določi primitivno celico kristala. &lt;br /&gt;
* Zapiši enačbe gibanja za majhne odmike iz ravnovesnih leg.&lt;br /&gt;
* Izračunaj disperzijo mrežnih nihanj. &lt;br /&gt;
* Izračunaj hitrost zvoka.&lt;br /&gt;
* Izračunaj prispevek mrežnih nihanj k nizkotemperaturni specifični toploti v primeru, ko je &amp;lt;math&amp;gt;K_2=-\frac{1}{4}K_1&amp;lt;0&amp;lt;/math&amp;gt;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== [[Media:nihanja.pdf|Rešitev]] ==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Energijska_re%C5%BEa_v_pribli%C5%BEku_tesne_vezi</id>
		<title>Energijska reža v približku tesne vezi</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Energijska_re%C5%BEa_v_pribli%C5%BEku_tesne_vezi"/>
				<updated>2012-03-05T14:35:25Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Asistent: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;V približku tesne vezi obravnavaj enodimenzionalno verigo atomov z&lt;br /&gt;
mrežno razdaljo &amp;lt;math&amp;gt;a=3~\textrm{\AA}&amp;lt;/math&amp;gt;. Prekrivalni integral med najbližjimi&lt;br /&gt;
sosedi je &amp;lt;math&amp;gt;\gamma=2.5&amp;lt;/math&amp;gt; eV. Pri faznem prehodu se vsak drugi atom&lt;br /&gt;
v kristalu premakne za &amp;lt;math&amp;gt;x&amp;lt;/math&amp;gt; proti svojemu desnemu sosedu. Prekrivalni&lt;br /&gt;
integral med premaknjenim atomom in njegovim desnim sosedom se poveča&lt;br /&gt;
na &amp;lt;math&amp;gt;\gamma_{D}=\gamma\exp\left(x/a\right)&amp;lt;/math&amp;gt;, prekrivalni integral&lt;br /&gt;
med premaknjenim atomom in njegovim levim sosedom pa se zmanjša na&lt;br /&gt;
&amp;lt;math&amp;gt;\gamma_{L}=\gamma\exp\left(-x/a\right)&amp;lt;/math&amp;gt;. Kolikšen je premik &amp;lt;math&amp;gt;x&amp;lt;/math&amp;gt;, če je širina energijske reže med elektronskima pasovoma &amp;lt;math&amp;gt;\epsilon_{g}=0.1&amp;lt;/math&amp;gt; eV?&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== [[Media:Franinovic.pdf|Rešitev]] ==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Hibridizacija_sp2</id>
		<title>Hibridizacija sp2</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://burana.ijs.si/wiki13/index.php/Hibridizacija_sp2"/>
				<updated>2012-03-05T12:09:45Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;Asistent: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== [[Media:Posnjak.pdf|Rešitev]] ==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Asistent</name></author>	</entry>

	</feed>