Dvonivojski sistem II
Iz Kvantna Mehanika I 2006 - 2007
(Primerjava redakcij)
Redakcija: 17:51, 14 marec 2007 (spremeni) WikiSysop (Pogovor | prispevki) (New page: == Naloga == Obravnavaj delec v neskončni potencialni jami med <math>-a/2</math> in <math>a/2</math> z dodatnim potencialom <math>\lambda\delta\left(x\right)</math>. Ob <math>t=0</math> ...) ← Pojdi na prejšnje urejanje |
Redakcija: 18:00, 19 marec 2007 (spremeni) (undo) WikiSysop (Pogovor | prispevki) Novejše urejanje → |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
== Naloga == | == Naloga == | ||
- | Obravnavaj delec v neskončni potencialni jami med <math>-a/2</math> in <math>a/2</math> z dodatnim potencialom <math>\lambda\delta\left(x\right)</math>. Ob <math>t=0</math> je delec v osnovem stanju <math>|L\rangle</math> v levi polovici potencialne jame z <math>x_0=\infty</math> (osnovno stanje v densi polovici potencialne jame označimo z <math>|D\rangle</math>). Nato potencialno bariero nekoliko znižamo, tako da velja <math>\infty>x_0\gg 1</math>. | + | Obravnavaj delec v neskončni potencialni jami med <math>-a/2</math> in <math>a/2</math> z dodatnim potencialom <math>\lambda\delta\left(x\right)</math>. Ob <math>t=0</math> je delec v osnovem stanju <math>|L\rangle</math> v levi polovici potencialne jame z <math>x_0=\infty</math> (osnovno stanje v desni polovici potencialne jame označimo z <math>|D\rangle</math>). Nato potencialno bariero nekoliko znižamo, tako da velja <math>\infty>x_0\gg 1</math>. |
# Izračunaj časovni razvoj valovne funkcije delca. | # Izračunaj časovni razvoj valovne funkcije delca. | ||
# Pokaži, da sta <math>P_L=|L\rangle\langle L|</math> in <math>P_D=|D\rangle\langle D|</math> operatorja meritve v obravnavanem dvonivojskem sistemu (za operatorje meritve velja <math>\sum P_n=I</math> in <math>P_n P_m=\delta_{nm}P_n</math>). | # Pokaži, da sta <math>P_L=|L\rangle\langle L|</math> in <math>P_D=|D\rangle\langle D|</math> operatorja meritve v obravnavanem dvonivojskem sistemu (za operatorje meritve velja <math>\sum P_n=I</math> in <math>P_n P_m=\delta_{nm}P_n</math>). | ||
# Kolikšna je verjetnost, da se po meritvi ob času <math>t</math> delec nahaja v levem (desnem) delu potencialne jame? V kakšnem stanju je delec takoj po meritvi v vsakem od obeh primerov? | # Kolikšna je verjetnost, da se po meritvi ob času <math>t</math> delec nahaja v levem (desnem) delu potencialne jame? V kakšnem stanju je delec takoj po meritvi v vsakem od obeh primerov? | ||
- | # ... | + | # Kolikšna je verjetnost, da se po meritvi ob času <math>t</math> delec nahaja v levem (desnem) delu potencialne jame, če smo pred tem opravili enako meritev ob časih <math>\frac{t}{n}</math>, <math>2\frac{t}{n}</math>, ..., <math>(n-1)\frac{t}{n}</math>, kjer gre <math>n\rightarrow\infty</math>? |
== Rešitev == | == Rešitev == |
Redakcija: 18:00, 19 marec 2007
Naloga
Obravnavaj delec v neskončni potencialni jami med − a / 2 in a / 2 z dodatnim potencialom . Ob t = 0 je delec v osnovem stanju v levi polovici potencialne jame z (osnovno stanje v desni polovici potencialne jame označimo z ). Nato potencialno bariero nekoliko znižamo, tako da velja .
- Izračunaj časovni razvoj valovne funkcije delca.
- Pokaži, da sta in operatorja meritve v obravnavanem dvonivojskem sistemu (za operatorje meritve velja in PnPm = δnmPn).
- Kolikšna je verjetnost, da se po meritvi ob času t delec nahaja v levem (desnem) delu potencialne jame? V kakšnem stanju je delec takoj po meritvi v vsakem od obeh primerov?
- Kolikšna je verjetnost, da se po meritvi ob času t delec nahaja v levem (desnem) delu potencialne jame, če smo pred tem opravili enako meritev ob časih , , ..., , kjer gre ?